Ljudje, ki odraščajo na območjih z močno onesnaženim zrakom, imajo večje tveganje za razvoj depresije in bipolarne motnje pozneje v življenju, kažejo izsledki zadnje raziskave Univerze v Chicagu. Analiza zdravstvenih podatkov milijonov bolnikov je namreč pokazala pomembno povezavo med duševnimi motnjami in izpostavljenostjo onesnaženemu zraku, še posebej v otroštvu. 

Znanstveniki so najprej analizirali podatke 151 milijonov Američanov, ki so v 11 letih potrebovali zdravniško pomoč zaradi nevropsihiatričnih bolezni. Podatke, ki so jih pridobili od ameriških zdravstvenih zavarovalnic, so nato primerjali z meritvami 87 možnih onesnaževalcev zraka. 

Ugotovili so, da so imele države, ki imajo najslabšo kakovost zraka, za kar 27 odstotkov več bipolarnih motenj in za šest odstotkov višjo pojavnost depresije v primerjavi z državami z boljšo kakovostjo zraka. "Obstaja kar nekaj znanih sprožilcev (za duševne motnje), toda onesnaženje je nova smer raziskovanja," je dejal Andrey Rzhetsky, profesor medicine in človeške genetike. "Raziskave na psih in glodalcih so pokazale, da lahko onesnažen zrak pride v možgane in povzroča vnetje, ta pa posledično simptome depresije. Zelo možno je, da se podobno dogaja tudi pri ljudeh," je dodal. 

Raziskovalci so isto metodologijo nato preverili še na podatkih 1,4 milijona danskih bolnikov. V sodelovanju z raziskovalci z danske univerze Aarhus so namreč preučili pojavnost nevropsihiatričnih bolezni pri odraslih Dancih, ki so do 10. leta živeli na območjih s slabimi okoljskimi kazalniki. Tudi tukaj so ugotovili za 29 odstotkov več duševnih motenj pri ljudeh v najbolj onesnaženih krajih v primerjavi s kraji, ki so imeli čistejši zrak. Izpostavljenost visokim nivojem onesnaženja pri danskih bolnikih povezujejo z več kot podvojenim številom primerov šizofrenije, pa tudi z večjo pojavnostjo osebnostnih motenj, depresije in bipolarnosti. 

Kritiki opozarjajo na pomanjkanje jasnih dokazov

Raziskava, ki so jo opravili v ZDA in na Danskem, je pokazala, da lahko ljudje, ki živijo v krajih z zelo onesnaženim zrakom, še posebej v času otroštva, pozneje v življenju razvijejo duševne motnje, pravi soavtor študije Atif Khan. Toda, akademiki, ki niso sodelovali pri raziskavi, pravijo, da bi lahko bili posredi tudi drugi faktorji. Tako je denimo profesor iz univerze Stanford John Ioannidis opozoril, da raziskava sicer opozarja na zanimivo možnost, da bi slaba kakovost zraka lahko povzročala duševna obolenja, vendar pa tega ni uspela jasno dokazati. 

Britanski strokovnjak na področju duševnega zdravja Daniel Maughan iz Kraljeve šole za psihiatrijo (Royal College of Psychiatrists) pravi, da čeprav študija ni dokazala, da onesnažen zrak neposredno povzroča duševna obolenja, pa je vsekakor pokazala na močno povezavo med zgodnjo izpostavljenostjo onesnaženemu zraku in povečanim tveganjem za razvoj duševnih bolezni. "Toda, obstaja še veliko okoljskih faktorjev, ki bi lahko prispevali k slabemu duševnemu zdravju pri ljudeh, ki živijo na območjih, ki je močno onesnaženo – denimo gostota prebivalstva in okrnjen dostop do zelenih površin – zato je težko izpostaviti slab zrak kot glavnega povzročitelja duševnih bolezni," pravi Maughan.

Prejšnje raziskave so že povezale slabo kakovost zraka s številnimi obolenji, med drugim astmo, srčnimi boleznimi in različnimi vrstami raka.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da onesnažen zrak vsako leto ubije sedem milijonov ljudi na svetu. To pomeni, da vsako minuto zaradi onesnaženega zraka umre 13 ljudi. To je več, kot je umre zaradi vojn, umorov, tuberkuloze, aidsa in malarija skupaj.