Na obale Parosa vsak dan naplavi koščke plastike – od plastičnih svetlečih zapestnic z divjih zabav na sosednjem Mikonosu, do embalaže hrane iz Turčije. Tudi na samem otoku, podobno kot na drugih grških otokih, med poletno sezono proizvedejo velike količine smeti. Otok, ki ima sicer le okoli 13.000 prebivalcev, namreč vsako leto obišče več kot 400.000 turistov.

Zaradi vse slabšega stanja morja in okolja, ki ga dobesedno preplavljajo mikroplastični delci, so si na Parosu postavili prav poseben cilj. Postati želijo prvi otok na svetu brez plastičnih odpadkov. A izziv ni majhen. Med glavno sezono lokali porabijo okoli 1000 plastičnih lončkov za kavo na dan. Na otok dnevno pripeljejo na tisoče plastenk vode, saj je večina turistov prepričana, da voda na otoku ni pitna. 

Stella Cervello in Zana Kontamanoli sta na čelu iniciative Clean Blue Paros, v katero so vključene tudi lokalne oblasti in tudi številne nevladne organizacije. "Bila sem resnično pretresena, ko sem prispela sem. Nisem mogla verjeti, koliko plastičnih kozarcev leži na plaži," pravi Cervellova, ki se je iz Francije na otok preselila leta 2016. Takrat je odprla posebno skupino na Facebooku in lokalne gostince začela prepričevati, da najdejo alternative plastični embalaži. 

Jo Royle iz humanitarne organizacije Common Seas pa je iskala sredozemski otok, ki bi lahko postal vzorčni primer za prihodnost brez plastičnih odpadkov. "Otoki predstavljajo mikrokozmose, ki nam omogočajo, da jasno vidimo kroženje materijalov. Imamo eno pristanišče, kamor vse prihaja in odhaja, tako da lahko resnično ocenimo, če naši pilotski sistemi delujejo," je dejala Roylova. Za Paros so se odločili zaradi drastičnih sprememb v številu ljudi med letom in zato, ker so otočani že sami začeli delati na tem področju. Obiskovalce zdaj o nameri, da se na otoku znebijo plastičnih odpadkov, seznanjajo že veliki plakati ob prihodu na letališče. 

Gostinci obiskovalcem ponujajo le filtrirano vodo iz pipe

Prva naloga iniciative je bila, da prepričajo čim več gostincev, da opustijo nepotrebno plastiko, kot so slamice in voda v plastenkah. "Od 70 lokalov, s katerimi smo govorili, se jih je 50 odločilo za sodelovanje," pravi Zana Kontamanoli. To, da ne strežejo vode v plastenkah, škodi poslu, priznava Andy Kirk, gostinec, ki se je prvi pridružil projektu. "Tudi, ko razložimo, da imamo filtrirano vodo, stranke niso zadovoljne. Vendar vztrajamo pri tem," je dejal. Prepričujejo tudi pekarne in lekarne, da svojih izdelkov strankam ne ponujajo več v plastičnih vrečkah.

Naslednji velik korak je izboljšanje sistema za ravnanje z odpadki. Grška finančna kriza je namreč pustila posledice tudi na tamkajšnji sistem za ravnanje z odpadki, teh marsikje ne ločujejo, deponije za odlaganje odpadkov pa pogosto ne dosegajo evropskih standardov. 

14 gostincev se je vključilo v pilotni projekt ločevanja in zbiranja plastičnih kozarcev in plastenk, ki jih nato odpeljejo na kopenski del Grčije. Tam jih reciklirajo, nato pa se ta plastika vrne na otok v obliki klopi ali ležalnikov. 

Še vedno pa je precej manjših težav, ki otežujejo prizadevanja, da plastični odpadki ne bi pristali v okolju. Večina zabojnikov za smeti na otoku je brez pokrova, zato pogosto močni vetrovi raznesejo smeti. Ozaveščanje o problematiki plastike pa so vključili tudi v šolski sistem. "Otroci so veliko gonilo sprememb, saj pridejo domov in se o tem, kar slišijo, pogovarjajo s svojimi starši," pravi Kontamanolijeva. Čeprav pilotni projekt poteka šele pol leta, pa so organizatorji optimistični, da bodo spremembe kmalu opazne. Njihova želja je, da vzpostavijo takšen sistem brez plastičnih odpadkov, ki bi ga lahko nato uporabili tudi drugje.