Ko živimo v svetu, ki je praktično preplavljen s plastiko, si marsikdo ne predstavlja, kako bi bilo živeti brez embalaže, še posebej tiste iz plastike. Ta nas spremlja na vsakem koraku – od sadja, ki je zavito v plastično vrečko, do toaletnega papirja, ki ga prav tako pred umazanijo varuje plastika. V majhni trgovini v Ljubljani pa se marsikateremu obiskovalcu, ki skrbi za čisto okolje in se vsaj malo zanima za ekologijo, zaiskrijo oči, saj plastične embalaže zagotovo tam ne bo zasledil. Rifuzl je namreč prva slovenska 'zero waste' oziroma trgovina brez embalaže, ki je svoja vrata odprla konec prejšnjega leta.

Da se da živeti brez plastične embalaže, sta pokazala mlada nadobudna Ljubljančana, Manca Behrič in Primož Cigler, ki sta verjela v svojo idejo in ustvarila najbolj ekološko ljubljansko trgovino. Kako, sta pojasnila in pokazala ob dnevu odprtih vrat. 

Zanimanja za izdelke na rinfuzo in za takšne, ki so spravljeni v okolju prijaznejšo embalažo, je vse več, pravita. "Do danes smo opravili že čez 11.000 nakupov, to je 50 do 60 na dan," s širokim nasmehom na obrazu pove Primož. Čeprav naj bi prepoved uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo (tudi plastične embalaže) stopila v veljavo šele leta 2021, lahko že sedaj z bolj tehtnimi nakupovalnimi odločitvami naredimo nekaj za naravo in okolje. V trgovinici lahko najdemo lokalne, kakovostne izdelke, ki pa niso zaviti v plastično embalažo. Poleg živil so na voljo tudi čistila za dom in kozmetika, ki jih lahko obiskovalci natočijo v lastne posode.  

Manca in Primož svojo strast do čistega okolja širita tudi zunaj svoje trgovine. Udeležujeta se različnih dogodkov, na katerih drugim svetujeta, kako živeti brez plastike. Svoje poslanstvo mladi par širi tudi na družbenih omrežjih, kjer z zanimivimi videoposnetki svojih 25.000 sledilcev spodbujata, da spremenijo svoje navade, in jim delita nasvete, kako nakupovati trajnostno in prispevati k ohranjanju narave. Zavedata se, da je življenje na zero waste način – življenje brez odpadkov – bolj zahtevno od klasičnega potrošniškega, ki smo ga vajeni, zato v svoji trgovini stremita k čim preprostejšemu nakupovanju.

Idejo dobila na potovanjih

Zamisel o zero waste trgovini se jima je porodila, ko sta se mudila po Grčiji in se s težkim srcem sprehajala po sicer lepi pokrajini, ki pa je bila nasmetena z odpadno embalažo. S prijatelji so se takrat pogovarjali, da bi odprli trgovino, v kateri bi se vsa hrana prodajala brez plastične embalaže. Idejo sta za lep čas pustila ob strani, na potovanju po Indoneziji pa ju je doletela podobna zgodba kot v Grčiji, zato sta se odločila, da bosta začela projekt, in vedela sta, da nista edina, ki si želita narediti korak k zmanjševanju odpadne plastike.

Zdaj priznavata, da je bilo na začetku težko: "Bili so dvomljivci in še vedno so. Pridejo stranke, ki ne razumejo koncepta in se jim zdi takšen način kupovanja zgrešen, še posebej iz higienskih razlogov. A si naša ekipa tega ne jemlje k srcu, ker so takšni ljudje v manjšini. Osredotočamo se na pozitivno energijo in na ljudi, ki nas podpirajo in obiskujejo."

Vesela sta, da so ljudje pripravljeni na spremembe in čeprav sta imela na začetku zelo visoke ambicije, sta vesela, da sta z idejo vztrajala: "Če ne bi toliko pričakovali, bi mogoče prej odnehali. Sedaj smo na takšni točki, kot si želimo biti. Stremimo k temu, da stranko osrečimo, da se čim večkrat vrne in na ta način želimo spodbujati tak način nakupovanja in takšno miselnost." Naslednji cilj je razširiti skladišče, saj se ponudba vsak teden veča in kmalu nameravajo kupcem ponuditi tudi spletno nakupovanje. Ob tem pa se ukvarjajo tudi z vprašanjem, kako bi ljudem izdelke bolj ekološko pripeljali na dom, saj je z vidika okolja nesmiselno potovati na drug konec Slovenije po živila brez embalaže. Razmišljajo celo o alternativi, kjer bi se ljudje iz istega kraja povezali in s pomočjo spletne trgovine pripeljali izdelke drug drugemu.

Na dogodku je obiskovalce pozdravila tudi Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja v Ljubljani. "Vsako minuto se na svetu proizvede in proda kar milijon plastenk in skoraj 80 odstotkov teh plastenk konča nepredelanih v naravi. To je velika težava, s katero se ukvarjamo tudi na Mestni občini Ljubljana," je povedala. "Ljubljana se je v zadnjih letih zelo spremenila tudi v načinu življenja meščank in meščanov. Še vedno smo ponosni na to, da je bila Ljubljana leta 2016 imenovana za zeleno prestolnico Evrope," je še dodala in zaključila s stavkom, ki se ga ljudje, ko pride do ekologije, še premalo zavedamo: "Vsi smo za spremembe, a nihče se ne želi spremeniti."