Če se danes domačini, pa tudi Slovenci, vedno bolj zavedamo pomena našega edinstvenega bisera, presihajočega Cerkniškega jezera, od nekdaj ni bilo tako. "Ljudje so želeli Cerkniško jezero izsušiti," pravi Irena Likar, ki se s problematiko umetnega izravnavanja strug Cerkniškega jezera ukvarja že 10 let. "Kmetje so želeli najprej območje celo zajezeriti, da bi bilo jezero vedno polno, potem pa so dobili idejo, da bi ga izsušili. Ta ideja je prevladala in med letoma 1844–1958 so zato začeli izvajati številne posege na jezeru. Od 45 kilometrov vseh vodotokov so skanalizirali 12 kilometrov vodotokov, kar je ogromno. Poleg tega so zminirali številne sifone na obrobju jezera, kjer je ponikala voda." 

Posledica tega je, da je nekoč jezero presahnilo na tri do pet let, zdaj pa presahne večkrat letno. A povsem izsušili ga niso nikoli. Kot je pojasnil Matevž Podjed, direktor Notranjskega regijskega parka, je bila potreba ljudi čisto racionalna: "Želeli so kmetovati na lažji način. Voda je bila tam večni problem. S tem, ko so struge speljali v izravnane vodne krste, pa niso veliko dosegli. Jezera se ne da ukrotiti, najbolje ga je vrniti v stanje, kot ga je ustvarila narava." 

"Cerkniško jezero je svetovni fenomen, saj gre za izjemno pomembno mokrišče. Presihajoče jezero je v svetovnem merilu habitat izjemnega pomena," pojasnjuje Likarjeva. Tu je namreč mogoče opaziti 276 vrst ptic, kar je polovico vseh evropskih vrst, in 45 vrst sesalcev, polovico vseh evropskih vrst sesalcev. Na območju Cerkniškega jezera leta 125 vrst dnevnih metuljev, kar je slaba tretjina vseh evropskih vrst. Tu mresti tudi 15 vrst dvoživk, skoraj četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Biotska pestrost tega območja je res izjemna, priznavajo strokovnjaki z vsega sveta, ki so navdušeni nad pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst na tako majhnem območju.

Izvedene regulacije so povzročile negativne spremembe v naravnih procesih in močno spremenile ekosistem tega slovenskega bisera. Kot je razložila Likarjeva, so tako povzročili hitrejše odtekanje vode, zato voda hitreje odnaša material, posledično nastajajo novi požiralniki tudi v strugah. Povzročili so večjo erozijo rečnih brežin, zato se struge posledično ožajo in poglabljajo, voda se hitreje zniža in se pregreva, kar pa negativno vpliva na ribe, saj imajo te na voljo manj kisika. Zmanjšala se je tudi samočistilna sposobnost vodotokov.

Globalno pomembna zgodba Notranjskega regijskega parka

Po vojni se je sicer zaradi industrializacije kmetijstvo na tem območju začelo opuščati. Jezero je postalo nezanimivo za kmetijske namene, bilo je zadnja izbira lokalnih prebivalcev, ki so imeli na voljo boljša zemljišča, in posledično se je jezero začelo zaraščati. Kot pojasnjuje Likarjeva, se je Notranjski regijski park že od ustanovitve začel intenzivno ukvarjati z odkupom zemljišč, po solidnih cenah, pravi direktor, od kmetov, ki jim zemljišča niso predstavljala več nobenega pomena. Začel se je postopek vrnitve Cerkniškega jezera v stanje, kot je bilo nekoč.

Na Cerkniškem jezeru namreč popravljajo strugo glavnega vodotoka Stržena, tako v spodnjem kot v zgornjem toku, in dela potekajo zelo uspešno. V okviru projekta bodo zasuli kanal, s katerim so v preteklosti presekali dotok vode v naravno pot Stržena in povrnili strugo v prvotni dvojni okljuk. Strugo Stržena bodo s tem podaljšali za 1,5 km. "S posegom želimo podaljšati čas struge v sušnem obdobju. Da bo v strugi dlje časa ostala voda, kar je dobro predvsem za ribe, dvoživke, obvodne rastline. S tem se bo vzpostavil res redek habitat v nižinskih vodotokih," izpostavlja Likarjeva.

"Nekateri podatki kažejo, da smo ljudje uničili ¾ svetovnih mokrišč. Na Cerkniškem jezeru delamo globalno pomembno zgodbo. Mokrišče spravljamo v boljše stanje, v stanje, kakršno je bilo, preden je vanj začel posegati človek. Vzpostavljamo prostor za tiste živalske in rastlinske vrste, ki po svetu najhitreje izginjajo. Imamo to čast in dolžnost, da izkoriščamo pamet Evropske unije, ki zato namenja denar in občine Cerknica, ki ves čas finančno in z ostalimi resursi podpira ta projekt," pomembnost projekta ocenjuje Podjed. "Tako bomo na Cerkniškem jezeru ustvarili pogoje za dolgoročno preživetje tistih vrst, ki v sušnih obdobjih leta najbolj krvavo potrebujejo vodo. Bistveno je, da vodne gladine takrat, ko je ozerjeno, ne dvigujemo, ampak zagotavljamo vodni minimum v najbolj sušnem delu leta, poleti, ko je potreba po vodi največja."

S tem bodo izboljšali tudi življenjski prostor bobnarice, ogrožene vrste ptice, ki v Sloveniji gnezdi le na Cerkniškem jezeru. V neposredni bližini obnovljenega dela vodotoka Stržen bodo vzpostavili mirno cono in uredili življenjski prostor skrivnostne čaplje bobnarice.

Brnenje strojev sredi neokrnjene narave – narava si bo kmalu opomogla

A pogled na gradbišče sredi Cerkniškega jezera je brutalen. Brnenje strojev sredi idilične naravi na prvi pogled ni videti nič okolju prijazno. A kot zatrjuje Likarjeva, je treba to vzeti v zakup, brutalni za naravo so bili namreč poskusi izsušitve jezera v preteklosti, ta poseg pa bo imel na dolgi rok ugodne posledice na območje, narava pa naj bi 'brazgotine' povsem zacelila v dveh letih: "Poseg na vodotoku Stržen je res ogromen poseg, tega seveda ne moremo izvesti z lopatami, drugi vodotoki so bistveno manjši, široki od dva do tri metre, tukaj pa je struga široka tudi do 40 metrov."

Notranjski park je leta 2009 izvedel poskusno renaturacijo manjših vodotokov, a po enem letu je bilo tam stanje že zelo popravljeno, po dveh letih pa se ni več opazilo, da smo posegali v naravo, je pojasnila. Po nekaj letih po tem posegu bo stanje tukaj zagotovo takšno, kot je bilo nekoč. Dela po njenih besedah ne bodo pretirano vznemirila živalskih vrst, saj so bile ob začetku del denimo vse ptice že na varnem.

Obnova je izjemno zahtevna, kot pripoveduje sogovornica, namreč ne gre za navadno gradbišče, ampak občutljiv in zelo razmočen teren: "Izvajalec del je moral spretno izbrati mehanizacijo, prilagoditi se je treba tako terenu kot vremenu. Če pade malo dežja, je v hipu vse blatno in mokro. Izvajalce lahko samo pohvalimo, saj razumejo, za kako izjemen teren gre, pripeljali so posebno mehanizacijo tudi iz tujine. Treba je namreč delati s čim manjšim vplivom na okolje."

Drago popravljanje napak naših prednikov

Popravljanje napak naših prednikov pa je drago. Kot pojasnjuje Likarjeva, sta posega na obeh strugah vredna skupaj 2,5 milijona evrov. Kot dodaja, je cena glede na zahtevnost del temu primerna, na razpis pa se zaradi zahtevnosti ni prijavilo veliko izvajalcev. Večino sredstev je sicer prispevala Evropska unija, 20 % je prispevalo ministrstvo za okolje in prostor, preostanek pa ostali partnerji.

Jezero pod goro coprnic je nedvomno zanimivo tudi za turiste, v okviru projekta bodo zmanjšali tudi pritisk obiskovalcev na najbolj občutljiva območja jezera in zasebna zemljišča. Kot izpostavi Likarjeva, je turizem na tem območju zaželen, a ta mora biti usmerjen trajnostno, ne želijo si trum obiskovalcev, ki bi vznemirjali ekosistem.

Zato bodo vzpostavili infrastrukturo, ki bo že sama po sebi vabila obiskovalce k uporabi. Infrastruktura bo umeščena na obrobje Cerkniškega jezera, s tem bodo zmanjšali pritiske obiskovalcev na zasebna zemljišča, s katerimi kmetje gospodarijo, in usmerilo obiskovalce na predele jezera, kjer aktivnosti rekreacije povzročajo najmanjši negativni vpliv na značilne in ogrožene živali in rastline tega izjemnega območja.

Zgodba o uspehu in sodelovanju

Zgodba o izboljšanju stanja Notranjskega regijskega parka je nedvomno zgodba o uspehu. Kot izpostavlja Likarjeva, je za uspeh ključno, da se v zgodbo vključi vse deležnike. Kot poudarja Podjed, je Cerkniško jezero po zaslugi Notranjskega parka in skupine domačinov območje, kjer nekatere ključne vrste v nasprotju z drugimi mokrišči ne izginjajo. Na Planinskem polju je recimo ptica kosec v hudem upadanju, ne nazadnje je Slovenija zato dobila tudi opomin EU: "To se na Cerkniškem jezeru ne dogaja, populacija je stabilna, in to na račun menedžmenta, pravilne košnje, upravljanja notranjskega parka in domačinov, ki tukaj še kmetujejo. To je nedvomno primer dobre prakse." Za zaključitev projekta imajo čas do oktobra 2021, in Podjed glede na letos opravljena dela ocenjuje, da je cilj realen in da v naravi takrat ne bo več nobene sledi te obnove: "Zelo sem zadovoljen, da lokalna skupnost projekt podpira, in zahvaljujem se za njihov posluh in njihova soglasja, zato je bil ta projekt sploh mogoč."

Kakšna bo prihodnost jezera, ki ga marsikdo pozna po slavnem reku ’Jezero je, jezera nej’? Likarjeva ocenjuje, da je njegovo stanje nemogoče povrniti v takšno, kot je bilo v času Valvasorja, je pa mogoče v ta čas povrniti struge: "Da bi ga povrnili v povsem takšno stanje, kot je bilo nekoč, je praktično nemogoče, saj so bili tisti posegi in miniranje požiralnikov prehudi in nepopravljivi. A s tem posegom bo jezero dobilo novo življenje." Rastlinskim in živalskim vrstam, ki se zdaj 'stiskajo' na 600 metrih, bodo občutno razširili življenjski prostor. Postalo bo raj predvsem za ribe, ki bodo imele možnost drstenja, upajo pa, da se bo na območju kmalu pojavila bobnarica, ki ji bodo z obnovo povrnili mir, ki ga potrebuje za gnezdenje. Raziskovanja željni turisti bodo lahko uživali v štirih novih kolesarskih stezah, dveh novih učnih poteh, na katerih bo pet opazovalnic ptic in trije pomoli za organizirano čolnarjenje.