Kot pravijo nekateri znanstveniki, je k izginjanju otokov pripomoglo globalno segrevanje, ki je povzročilo taljenje ledu v Himalaji in naraščanje rek ter gladine morja. Prebivalci otoka so v zadnjih 20 letih izgubili kar polovico kopnega, zato so se številni odselili, medtem ko so se tisti, ki so se odločili ostati na rodnem otoku, morali prilagoditi razmeram. "Imel sem osem hektarjev obdelovalnih površin, a jih je reka pogoltnila. Zato sem moral postati ribič," je povedal Javed Ali, le eden od mnogih, ki so izgubili življenjsko pomembne površine.

"Imamo hude težave. Letno sem zaslužil okoli 255 evrov s prodajo betelovih listov. Sedaj pa je voda postala slana in je celoten pridelek uničen," je za BBC dejal Ram Krišna Das. "Želim si postati zdravnica, vendar v tej vasi ni več učiteljev, prav tako ne elektrike. Kako naj se učim v temi?" pa je povedala Džhilik Khatua.

Večina prebivalcev, ki se je odselila z otoka, pa živi na drugi strani reke, kjer so oblasti vzpostavile začasno lokacijo. Tam se trenutno nahaja približno 2000 ghoramarskih otočanov. "Ko so prišle poplave, sem vzel otroke in odšel z otoka. Vendar to ni moj rojstni kraj in ne spadam sem. Prej sem imel svojo zemljo, sedaj pa moram trdo delati, saj stežka preživimo" pravi poljedelec Šeikh Khusnobi.

A težave nastajajo tudi v začasni naselbini, kjer zmanjkuje prostora za prebežnike z Ghoramare. Indijska vlada še vedno ni našla konkretne rešitve za prebivalce na ogroženih območjih, zato je prihodnost približno 5000 otočanov iz dneva v dan bolj negotova.