Amazonski pragozd je v plamenih že več tednov, samo v zadnjih 48 urah so našteli več kot 2500 novih žarišč. Oblak dima od požarov se razteza tudi preko meja Amazonije. Sistem za opazovanje okolja Kopernikus, ki je del evropskega opazovalnega sistema, je zaznal, da dim potuje tudi do Atlantskega oceana. V Sao Paulu, ki je od požarov oddaljen več kot 3000 kilometrov, se je nedavno sredi dneva stemnilo zaradi velikega oblaka dima, ki ga je zaneslo vse do tja. Požari so vzbudili veliko pozornosti na družbenih omrežjih, šele nato so se zganili tudi nekateri svetovni voditelji. Klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo povprašali o tem, kaj ti požari – ne samo v Braziliji, pač pa tudi v Sibiriji, Kongu in drugje – pomenijo in kakšne kratkoročne in dolgoročne posledice bomo čutili.

Poročamo o obsežnih požarih v Amazonskem pragozdu. Ti so sprva dobili relativno malo medijske pozornosti, čeprav gorijo 'pljuča sveta'. Kako zaskrbljeni moramo biti?

Gori že dolgo časa, požari pa niso omejeni le na Brazilijo, ampak tudi na druge tropske gozdove v Afriki, Indoneziji. Takšen obseg požarov, ki smo mu priča zdaj, pa je absolutno velik. Ko se zavemo, za kako večplastno težavo gre, nas mora absolutno skrbeti. Ni le biotski, ampak je tudi klimatski, zdravstveni problem.

Zakaj gozdovom, ki zdaj pred našimi očmi izginjajo v plamenih, pravimo pljuča planeta?

To poimenovanje je nastalo, ker je površina pragozda tam največja. Po funkciji so ostali pragozdovi podobni, a niso tako obsežni. Boljši izraz bi sicer bil t. i. tamponska cona, to so varnostne cone z neokrnjenimi ekosistemi, ki jih Zemlja mora imeti, da je biosfera stabilna.

Preidiva torej na kompleksnost posledic mega požarov, ki neusmiljeno požirajo svetovne pragozdove. Kaj to pomeni za okolje?

Jasno je, da se, ko les gori, sprošča ogljikov dioksid. Ne gori pa le les, ampak gorijo tudi tla, iz katerih se ta prav tako sprošča. Nastajajo tudi izpusti metana, saj je ta gozd izjemno vlažen. Torej poleg tega, da izpuste toplogrednih plinov povzročamo ljudje s kurjenjem fosilnih goriv, se zdaj ti sproščajo še iz narave. To pa vodi v še bolj pospešene podnebne spremembe.

Ko gori, prihaja do onesnaženja zraka. V ozračje se sproščajo dim, saje, torej drobni delci. Preden ti delci padejo na tla, jih vdihujejo ljudje. To pomeni direkten vpliv na zdravje lokalnega prebivalstva. A ko te saje oziroma delci pridejo visoko v zrak, zatemnijo nebo in pri takšnih obsežnih požarih se pojavi interakcija z oblaki, ki se lahko spremenijo, kar lahko povzroči dolgotrajna sušna obdobja. Pa ne le v Braziliji, ampak tudi drugod po svetu.

Še ena izmed težav je, da lahko te drobne delce zanaša tudi na površine, ki so prej bele, na vrhove hribov, na ledenike. Ti padejo na led in ga potemnijo. To pomeni, da se sneg in ledeniki še hitreje talijo, pri obsežnih požarih pa lahko te delce zanese tudi do Arktike, saj je atmosfera vedno v gibanju.

Lokalno prebivalstvo bo verjetno čutilo tudi družbene posledice.

Tako obsežni gozdni požari imajo vedno tudi družbene posledice. Tla po požarih so namreč zelo podvržena eroziji, na takšnih tleh pa je težko kmetovati. Vseh družbenih posledic seveda ne znamo in ne moremo predvideti. Posledice na zdravje lokalno prebivalstvo začuti takoj, ostale spremembe pa so kumulativne. Nalagajo se počasi, a žal ta počasi prerašča v vse hitreje. Kar pomeni, da se bodo posledice podnebnih sprememb kazale vedno bolj nepovratno. Z vsakim takšnim mega požarom se verjetnost, da bomo stvari spravili nazaj v red, zmanjša. To je žal usodno.

Bodo vplivali tudi na kakovost zraka po svetu in v Evropi?

Cirkulacija je seveda kompleksna, a v Evropi neposredno tega seveda ne bomo vdihovali. A tu so Južna Amerika, Severna Amerika, ekvatorialna cona. Tam se bodo posledice sigurno poznale, vsaj zatemnitev ozračje, možne so tudi negativne posledice na vodni cikel.

Lahko podrobneje razložite, zakaj so ravno pragozdovi ključni za vodni cikel?

Za vodni cikel je pomembna vegetacija. Ker je namreč vegetacija tista, ki učinkovito vrača vodo. Stabilnost vodnega cikla pa so vedno vzdrževali veliki gozdovi. Ampak ne le preko vode, tudi preko barve. Pragozdovi so bili temni, vpijali so svetlobo in tako ohranjali stabilno energijsko bilanco, ki je pomembna za vodni cikel. Ne smemo ga razumeti le skozi vodo, ampak kot primer tudi skozi temperaturo. Da ni prevroče, da lahko voda kroži.

Izguba amazonskega pragozda bo torej imela globoke posledice na vodni cikel. Kakšne?

Z gotovostjo ne moremo trditi, kakšne bodo. A zagotovo bodo med njimi bolj sušno podnebje in premik padavin v druga območja, kjer so te običajne. To pa je vedno slabo. Tudi če je dež dobrodošel, če pade tam, kjer ga niso navajeni, je to lahko za njih usodno. Za primer vzemimo Avstralijo, ki bi bila sicer hvaležna za vsako kapljo vode, a če ta pade na območja, kjer to ni običajno, to pomeni poplave, kar s seboj prinese številne negativne učinke.

Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da so ti požari pogosto podtaknjeni, saj kmetje na takšen način skušajo priti do novih zemljišč. Kako komentirate takšne 'človeške' posege v naravo? 

Veliko požarov je bilo v preteklosti podtaknjenih, bodisi od lokalnih prebivalcev, bodisi od kartelov. Zdaj špekulirajo, da bi to ozemlje spremenili v kmetijska zemljišča. Bržkone pa bodo tam nastala nova polja soje za evropske piščance ali sladkornega trsa za Ameriko. To so izjemno netrajnostne nadaljnje rabe tal, pred katerih negativnimi posledicami na okolje že zdaj opozarjamo. Seveda so tukaj zaslužki, a žal ne za revne prebivalce Brazilije, ampak za kartele, za katere v Braziliji priznavajo, da jih ne morejo nadzorovati. Brazilija je ogromna in na tako velikem območju ne zmorejo imeti dovolj policistov, ki bi ga nadzorovali. To torej pripelje do ogromno družbenih in socialnih problemov.

Pa smo pri vlogi mednarodne skupnosti in politike pri reševanju situacije. Kako menite, da se ta odziva na požare?

Politične odločitve se zdaj mešajo v naravoslovne probleme. A to nikakor ni dobro. Seveda je obseg požarov jasen signal, da bi morala Brazilija narediti več, ampak vprašanje je, ali Brazilija to zmore. Mogoče bi morala mednarodna skupnost denar usmeriti v pomoč Braziliji, da bi se ustanovila neka za mednarodna gozdna policija. Dvomim, da bo Brazilija sama to zmogla. Ne gori le Brazilija, gorijo tudi Arktika, Rusija in Kanada. In tudi tam ugotavljajo, da se s požari ne morejo učinkovito spopadati sami, nimajo dovolj gasilcev, to so res ogromni problemi. Mednarodna skupnost bi morala najti način, kako pomagati kontrolirati požare, ne pa da denar odtegujejo. Morda bi morali sredstva nameniti za vzpostavitev mednarodnih sil za boj proti požarom. Takšni mega gozdni požari so namreč relativno nove situacije, za katere še nimamo mednarodnih dogovorov.

Torej se moramo vprašati tudi, zakaj gori in zakaj prav zdaj?

Če odmislimo podtikanja, gori zaradi suše, suše pa so že posledica podnebnih sprememb. Brazilija je imela težave s premalo količino padavin, podobno kot Mediteran – Grčija, Španija. To so predeli, kjer so podnebne spremembe že povzročile, da je dežja manj. Zdaj pa smo se ujeli v povratno zanko – to so povzročile podnebne spremembe, zdaj pa bo to, kar se dogaja, podnebne spremembe še ojačalo, kar med drugim pomeni, da bodo suše še hujše.

Kako bi torej morali ukrepati?

Imamo kaos in krizo. Resnično krizo. Nimamo pa nobenih pametnih mednarodnih mehanizmov, kako ukrepati. Tudi mednarodno pravno varstvo gozdov ni ustrezno urejeno. Treba je začeti na vseh področjih, predvsem pa moramo podnebne spremembe držati nazaj, saj so te primarni vzrok, zakaj gori.

Kje začeti? Ali požari v Braziliji bolj obremenjujejo okolje kot recimo požari na Arktiki?

Količina ogljikovega dioksida, ki se sprošča, je primerljiva. A kljub vsemu, ko gori Arktika, gori tundra, v Braziliji pa gorijo obsežni ekosistemi in zagotovo je to večji problem. A ti požari imajo iste značilnosti, zato moramo to reševati v paketu. Ne moremo reči, da bomo zdaj rešili Brazilijo, potem pa bomo reševali Arktiko. Potrebujemo sistemske rešitve na globalni ravni.