Kmetijstvo, industrija in drugi potrošniki v 17 najbolj izpostavljenih državah vsako leto v povprečju porabijo približno 80 odstotkov površinske vode in podtalnice, so opozorili v organizaciji.

"Ko povpraševanje preseže ponudbo, imajo lahko tudi kratkotrajna sušna obdobja – ki bodo zaradi podnebnih sprememb po pričakovanjih vse pogostejša – hude posledice," so dodali.

Lestvico 17 najbolj ogroženih držav sestavljajo Katar, Izrael, Libanon, Iran, Jordanija, Libija, Kuvajt, Savdska Arabija, Eritreja, Združeni arabski emirati, San Marino, Bahrajn, Indija, Pakistan, Turkmenistan, Oman in Bocvana.

Za Slovenijo je tveganje nizko. Na petstopenjski lestvici tveganja prvo stopnjo, ki označuje nizko do srednje tveganje, rahlo presegajo zasavska, osrednjeslovenska, spodnjepodravska, gorenjska in savinjska regija.

"Tveganje velikega pomanjkanja vode je največja kriza, o kateri nihče ne govori. Njene posledice segajo na področja prehranske varnosti, konfliktov in migracij ter finančne stabilnosti," je poudaril generalni direktor World Resources Institute Andrew Steer.