Dandanes ribe v svetovnih morjih ogroža ne le prekomeren ribolov, o čemer smo že poročali, ampak tudi nezakonit ribolov, opozarja Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Uničuje morske habitate in poštene ribiče postavlja v slabši položaj

Obseg nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in natančne količine nezakonito ulovljenih morskih organizmov je, ker gre za črni trg, težko oceniti, pojasnjujejo. Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov izčrpava staleže rib, uničuje morske habitate, izkrivlja konkurenco, postavlja poštene ribiče v slabši položaj in zlasti v državah v razvoju ogroža prebivalstvo ob obali, opozarja tudi Evropska komisija.

Razmere so še posebej kritične v državah v razvoju, izpostavlja FAO. Razmere ob obali zahodne Afrike so še posebej kritične. Tukaj nezakoniti ribolov predvidoma predstavlja približno 40 odstotkov ulova, najvišjo raven na svetu. To je katastrofa za že močno prekomerno prelovljene zaloge rib v regiji, poudarja FAO.

Organizacija za varstvo oceanov Oceana je leta 2016 zaznala več kot 28.000 ur očitnega ribolova znotraj zavarovanih območij Sredozemskega morja. Najbolj zaskrbljujoč primer se nanaša na več kot 14.000 ur nezakonitega ribolova 56 plovil z vlečnimi mrežami na treh območjih z omejenim ribolovom na območju Sicilije. Oceana je pojasnila, da so od leta 2017 na teh območjih, kjer spolno dozorevajo osliči, ena najbolj prelovljenih vrst v Sredozemlju, prepovedane vlečne mreže (t. i. koče). 

Manj kot odstotek Sredozemskega morja je zaščiten s prepovedjo ribolova oziroma z območji z omejenim ribolovom, vendar so plovila iz nekaterih sredozemskih držav očitno vključena v nezakonit ribolov na teh območjih. Nedovoljene ribolovne dejavnosti so zaznali tudi v vodah večih sredozemskih držav, vključno z Libijo (4400 ur), Tunizijo (1900 ur), Sirijo (80 ur), Albanijo (780 ur), Črno goro (1800 ur) in Egiptom (390 ur), vendar organizacija opozarja, da zaradi pomanjkanja preglednosti ne more preveriti, ali so te dejavnosti zakonite.

Na Hrvaškem se nezakonit ribolov še vedno ''izplača''

Kot ocenjujejo na kmetijskem ministrstvu, ''v slovenskem morju praktično ni ilegalnega ribolova oz. je v minimalnem obsegu.''  V zadnjih petih letih so ribiški inšpektorji sankcionirali 10 kršitev. Tujci so bili sankcionirani zaradi nedovoljenega izvajanja športnega ribolova trikrat v navedenem obdobju. 

Kot pojasnjuje Toni Trevižan z Naravnega sklada za naravo (WWF) Adria, je problem nelegalnega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova na sosednjem Hrvaškem težko oceniti, saj doslej ni bilo dovolj raziskav na to temo: ''Kar lahko z gotovostjo trdimo, pa je, da problem zagotovo obstaja. Del problema se nanaša na nepopolno prijavljanje ulova gospodarskih ribičev, del pa na ulov ilegalnih ribičev, ki svoj ulov dajejo na trg in tako ogrožajo preživetje ljudi, ki živijo od ribolova.'' Kot pojasnjuje Trevižan, to počnejo tako posamezniki, ki nimajo dovolilnic, kot večje združbe, ki ilegalno lovijo ribe in jih nato prodajo na trgu. Večinoma gre za lov na vrste, ki dosegajo visoke cene, kot so tuna, škarpena, kirnja, kovač, hobotnica, ki jih je preprosto prodati v restavracije, zato se ilegalni ribolov krivolovcem zelo obrestuje, pravi.

Morje ni neomejen vir, tega se morajo zavedati tudi rekreativni ribiči

Trevižan pojasnjuje, da se danes za ribolov uporabljajo hitra plovila, ki z lahkoto ubežijo nadzoru na morju. Zaradi velikega števila ribičev in velike površine ter malega števila inšpektorjev je po njegovih besedah težko ustaviti takšen krivolov. Nekatere metode nedovoljenega ribolova, ki ga prakticirajo ribiči, so denimo tudi ribolov na zaščitenih področjih, nepravilen način uporabe ribiške opreme … Nadzor ribičev na Hrvaškem je precej dober, ker oblasti lahko večinoma v vsakem trenutku nadzorujejo, kje je večina ribiških plovil, problem pa nastane zaradi pomanjkanja nadzora na terenu, opozarja. Hrvaška je pred nekaj meseci za nadzor začela sicer uporabljati tudi drone. 

Hrvaška drone znamke Orbiter 3B uporablja za spremljanje ribiške dejavnosti in razkrivanje nelegalnega ribolova v svojih notranjih vodah kot tudi v teritorialnem morju in ERC, so ob predstavitvi projekta sporočili s hrvaškega ministrstva za kmetijstvo. Kot so dodali, bodo nadzirali vstop ribiških plovil iz drugih držav v hrvaško teritorialno morje, kot tudi lov na tune in druge ribe, posebej ponoči.

Brezpilotna letala so opremljena s kamerami in lahko hitro in neopazno preletijo velik del območjs. Dron ima razpon kril 4,4 metra in je težek približno 30 kilogramov. Po vzletu lahko preleti območje velikosti 150 kilometrov in se v zraku obdrži do sedem ur. Doseže lahko hitrost 130 kilometrov na uro in leti na višini do 5,5 kilometra. Ima kamero za dnevno in nočno snemanje ter padalo za varen pristanek.

Vprašanje pa je, kako učinkoviti so lahko droni v boju proti manjšim neregistriranim plovilom, glede na to, da je težko dokazati njihovo nelegalno delovanje, se sprašuje Trevižan.

Svoj del k problemu pa dodajo tudi rekreativni ribiči, turisti, ki sicer kupijo dovolilnice, a ker ne poznajo pravil, včasih lovijo tudi zaščitene vrste, med njimi celo leščurje. Kot opozarja biolog z WWF Adria Mosor Prvan, je problematičen vsak, ki ne spoštuje pravil: ''Tujci pogostokrat ne poznajo pravil in mislijo, da je morje neomejen vir za vsakogar, kar pa seveda ne drži, in z njim je treba trajnostno upravljati.'' 

'Če ne bo povpraševanja, jih krivolovci ne bodo lovili'

Kot pojasnjuje Trevižan, eden izmed zadnjih hujših primerov krivolova na Hrvaškem prihaja iz nacionalnega parka Mljet. V nelegalen ribolov sta bila vpletena celo policijski uslužbenec in lastnik restavracije, ki je ponujala nelegalno ulovljene školjke vrste morski datlji. Zavod Republike Slovenije za zaščito narave na svoji spletni strani opozarja, da je morski datelj zavarovan s številnimi predpisi in mednarodnimi konvencijami: ''Pri tem ne gre le za morskega datlja, temveč za celotno morje in morski ekosistem, katerega ohranjanje je ogroženo zaradi nabiranja teh školjk. Morske datlje nabirajo izključno zaradi njihove uporabe v kulinariki, nabiranje pa ogroža biotsko pestrost Sredozemskega morja.''

Kot pojasnjujejo, datlje nabirajo tako, da s kladivom razbijejo kamnito morsko dno. S tem uničujejo celotni živalski in rastlinski svet obalnega morja. Z uničenjem morskega dna v trenutku porušijo naravno ravnovesje, ki se je oblikovalo v dolgih stoletjih ali tisočletjih. Uživanje pretihotapljenih školjk pa lahko tudi škoduje zdravju. Kot pojasnjuje Zavod Republike Slovenije za zaščito narave, se vse školjke hranijo tako, da filtrirajo vodo, s tem pa v sebi zadržujejo tudi morebitne strupe ali bakterije. Zato je pomembno, da se jih pred prodajo prečisti v centru za prečiščevanje (deporacijski center), ki je pod nadzorom veterinarske službe. Tako zahteva tudi slovenska zakonodaja. Večina morskih datljev na slovenskem črnem trgu je pretihotapljenih iz Hrvaške. Nabiranje, trgovanje in izvoz morskih datljev so na Hrvaškem prepovedani. V državah zunaj EU tudi ni centrov za prečiščevanje školjk, zato iz teh držav školjk ni mogoče uvoziti v Slovenijo. Školjke potujejo po morju ali pa jih tihotapci skrivajo v dnu avtomobilskih prtljažnikov, vratih avtomobilov, rezervni gumi, plastičnih vrečah in podobno.

Pretihotapljene školjke so v prodaji brez veterinarskega nadzora, zato je večja verjetnost, da njihovo uživanje škodi zdravju. Pazite na zdravje in raje uživajte školjke, ki so bile pred prodajo ustrezno pregledane in prečiščene, svari Zavod republike Slovenije za zaščito narave.

Kot poudarjajo, če po njih ne boste spraševali, jih krivolovci ne bodo nabirali. V Jadranskem morju živi več kot 300 vrst školjk, in vse so užitne. Večino je mogoče nabirati brez škodljivih posledic za naravo. Nekatere školjke tudi gojijo, na primer mediteranske klapavice, ladinke, ostrige. Lahko jemo vse, le morskih datljev ne, opozarjajo. Kot dodajajo, nekatere naše navade vplivajo na ohranjenost narave.

Dokler bo povpraševanje, bodo namreč obstajali tudi načini za zagotovitev ponudbe, s tem pa delo za krivolovce in uničevalce narave. Vsak od nas lahko prispeva k prekinitvi te verige. Ne spodbujajmo uničevanja morskega živega sveta s tem, da jemo ali prodajamo morske datlje, izpostavljajo na Zavodu Republike Slovenije za zaščito narave.

Zaščitene vrste se ne bi smele ponujati v restavracijah

Tudi Trevižan poudarja, da se zaščitene vrste, ki so ogrožene, ne bi smele ponujati v restavracijah. A kot pojasnjuje, se v restavracijah pogosto takšni organizmi prodajajo pod različnimi imeni. Kot opaža, gre najpogosteje prav za prodajo morskih datljev.

Najdražje ribe iz Jadranskega morja so sicer kovači, kirnje, škarpene, zobatci, gofi. Visoke cene dosegajo tudi vrste rakov – evropski jastog in veliki primerki škampov. Vsi ti organizmi se, kot pojasnjuje Trevižan, direktno prodajajo v restavracije in redko v manjših količinah pristanejo v ribarnicah. Razlog za njihovo visoko ceno je pomanjkanje ponudbe na tržišču, okusno meso, a tudi prestiž glede na to, da se za občutno nižje cene najdejo tudi zelo kakovostne vrste, ki pa niso tako prepoznane oziroma razvpite.

Kot poudarja tudi FAO, so tarča nezakonitega ribolova večinoma vrste, ki dosegajo visoko ceno in živijo ter se hranijo na morskem dnu, kot so trske, losos, jastog, kozice... Za nezakoniti ribolov so zanimive predvsem vrste, ki so že tako prekomerno izlovljene in so pogostokrat zaščitene.