"Podnebne spremembe povzročajo dvig povprečnih letnih temperatur, kar resno ogroža določena živila. Danes se samoumevno nahajajo na naših krožnikih, v prihodnosti pa bodo nadomeščena z alternativnimi živili," pravijo Ema Kapelj, Nino Kolmanič in Irena Dernovšček, študentje podiplomskega študija grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V okviru projekta, posvečenega podnebni krizi, so na spletni strani "Kaj bo Slovenec jedel leta 2070" združili svojo ljubezen do oblikovanja, okolja in hrane. 

Spletna stran deluje kot nekakšen zabaven kviz. Obiskovalec najprej izbere eno od ponujenih slovenskih tradicionalnih jedi. Nato odgovori na nekaj vprašanj, povezanih s svojimi trenutnimi nakupovalnimi in prehranjevalnimi navadami, na podlagi teh ga algoritem razvrsti v eno od kategorij (tabletar, žužkojedec, genski laborant, algar in legenda), nato pa mu ponudi še "recept" z alternativnimi sestavinami, s katerimi bo po najbolj črnogledem scenariju moral pripraviti omenjeno jed. 

"Nismo želeli pridigati, pač pa opozoriti na nek zabaven način. Tako smo se prišli na idejo, da opozorimo na hrano, ker je to nekaj, kar imamo vsi radi," je dejal Nino. Kot pravi, se ljudje premalo zavedajo, da tudi številni hrani, ki jo imamo danes za samoumevno, grozi 'izumrtje', če bodo podnebne spremembe preveč drastične. "Hoteli smo to preslikati na prihodnost – kaj nas čaka, če ne bomo ukrepali. Da se ljudje zamislijo – mogoče pa ne bo več tvoje najljubše hrane ali pa ne bo videti tako, kot si misliš," je dodal.

Bomo pripravljali hrano iz alg, žuželk, praškov in tabletk? Študentje želijo z lahkotnim in hudomušnim tonom nagovoriti ljudi in jih ozavestiti, da s svojimi navadami in načinom življenja vsi vplivamo na podnebne spremembe. Posledice teh pa se bodo, če ne bomo ukrepali, morda že čez nekaj desetletij pokazale tudi na naših krožnikih. 

"Seveda bi bilo lepo in idealno, če bi vse ostalo tako, kot je. A za to je treba posegati po biološko, ekološko in lokalno pridelani hrani," meni Ema. 

Avtorji projekta upajo, da bodo lahko ta projekt razvijali še naprej. Želijo si namreč dodati še več receptov in morda pripraviti tudi kakšno kuharsko delavnico v sodelovanju s profesionalnimi kuharji, ki bi iz teh alternativnih sestavin v resnici poskusili pripraviti omenjene jedi. Na tak način bi tudi na terenu dodatno opozorili na to, da moramo za svoje okolje in hrano poskrbeti že danes.