Promet je še vedno šibka točka, saj so emisije, ki veljajo za največje onesnaževalce okolja, še vedno visoke. Kot kažejo zadnji podatki, bo v tej smeri treba narediti še veliko, predvsem drznih korakov.

Se pa tudi na tem področju že kažejo spremembe. Dars je namreč 1. aprila lani uvedel sodobno elektronsko cestninjenje težkih vozil v prostem prometnem toku. Kot so sporočili, je bilo ob koncu lanskega leta v cestninskem sistemu DarsGo registriranih več kot 230.000 težkih vozil. "Od 1. aprila do 31. decembra 2018 je bilo v primerjavi z enakim obdobjem leta 2017 cestninjeno 12 odstotkov kilometrov več. To je posledica tega, da se v DarsGo sistemu cestnini celotno omrežje, medtem ko v starem sistemu del omrežja ta ni bil cestninjen," pojasnjujejo.

Uvedba sistema za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone je že pokazala pozitivne gospodarske in okoljske učinke, pravijo na Darsu. "V novem sistemu DarsGo se je težkim vozilom zmanjšala poraba goriv. Posledično so se zmanjšale emisije C02 in drugih onesnaževalcev zraka (NOx in PM2.5). V starem cestninskem sistemu je namreč pri zaustavljanju in vnovičnem speljevanju vozil na cestninski postaji prišlo do povečane porabe goriv, in sicer v povprečju za 0,65 litra na vsako zaustavitev na cestninski postaji," pojasnjujejo.

"Učinek novega cestninskega sistema od 1. aprila do 31. decembra 2018 je v zmanjšanju porabe goriv za 115.000 megavatnih ur (MWh) ali 414 tera joule (TJ), kar pomeni šest odstotkov celotne porabe goriva težkih vozil na naših avtocestah in hitrih cestah," dodajajo. Znatni prihranki pa so tudi pri izpustih, ki se gibljejo med pet in sedem odstotkov celotnih izpustov težkih vozil na našem omrežju avtocest in hitrih cest. Glede na podatke Instituta Jozef Stefan so se izpusti ogljikovega dioksida (CO2) zmanjšali za 29.986.000 kilogramov, izpusti dušikovih oksidov (plinov NOX) za 84.000 kilogramov, izpusti trdih delcev (PM2.5) pa za 1700 kilogramov.

"Tudi v prihodnje se z rastjo prometa pričakuje, da bodo prihranki rasli in naj bi leta 2020 znašali 168 gigavatnih ur (GWh). Poleg prihranka energije in nižjih izpustov je pomemben tudi prihranek časa, ki znaša 600.000 delovnih ur oziroma več kot 40 polnih delovnih let letno. Pri tem je treba upoštevati, da metodologija ni zajela dobrobiti manjše porabe na zdravje ljudi, na primer voznike, delavce družbe Dars in občane, prav tako tudi ne manjše potrebe po zaposlitvah delavcev na cestninskih blagajnah," so še sporočili z Darsa.