Opozorila vključujejo propad grenlandskega ledenika, kar bo sčasoma povzročilo velik dvig morske gladine, propad ključnega toka v severnem Atlantiku in posledične motnje padavinskih režimov s še bolj izrazitimi sušami, od katerih so odvisne milijarde ljudi, ter taljenja permafrosta, bogatega z ogljikom.

Pri segrevanju nad 1,5 stopinje Celzija, kar se bo verjetno zgodilo že sredi naslednjega desetletja, so znanstveniki štiri od petih prelomnih točk spremenili iz možnih v verjetne. Pri takšnem temperaturnem dvigu so izpostavili še pet dodatnih prelomnih točk, vključno s spremembami prostranih severnih gozdov in izgubo skoraj vseh gorskih ledenikov.

V spodnjem grafu smo izpostavili le nekaj izmed najbolj verjetnih dogodkov, ki bodo, kot kaže, krojili življenje na Zemlji. Čeprav se pariški podnebni dogovor, ki bi globalno segrevanje omejil v razponu med 1,5 in 2 stopinjama Celzija, zdi ambiciozen, bodo, kot kažejo izračuni študije, številni za planet pomembni ekosistemi prizadeti.

Pri 1,5 stopinje se bo povsem stalila grenlandska ledena plošča, po predvidevanjih znanstvenikov naj bi sicer led povsem izginil v nekaj tisoč letih, podoben scenarij so predvideli za zahodno antarktično ledeno ploščo.

Zelo zaskrbljujoča pa je ocena, da se bo pri 1,8 stopinje Celzija nad povprečjem predindustrijske dobe ustavil labradorski morski tok. V 10 letih! To bi sprožilo drastično ohladitev Severnega Atlantika ter spremenilo vremenske vzorce v Evropi in Severni Ameriki.

Prelomna točka propada borealnih gozdov vključuje tako južno odmiranje kot severno širjenje, kar bi porušilo biotsko raznovrstnost v borealnem pasu in tundri ter imelo zapletene vplive na človeške skupnosti. Kolaps permafrosta v z ogljikom bogatih nahajališčih, kot je regija Jedoma, bi lahko globalni temperaturi dodala približno 0,2–0,4 stopinje Celzija in povišala izpuste ogljikovega dioksida za 50 odstotkov!

Odmiranje koralnih grebenov bi uničilo morske ekosisteme in ogrozilo preživetje na stotine milijonov ljudi, ki so odvisni od ribištva ter življenja ob morju in z njim. Tudi tukaj znanstveniki ocenjujejo, da bi se to lahko zgodilo že v 10 letih.

Skupaj so raziskovalci sicer našli dokaze za 16 prelomnih točk – okoljskih katastrof, pri čemer po njihovih ocenah za nekatere med njimi mora povprečna temperatura narasti prek dveh stopinj Celzija. Profesor Johan Rockström, direktor Potsdamskega inštituta za raziskave podnebnih vplivov, ki je bil del študijske skupine, je dejal: "Svet gre proti globalnemu segrevanju za 2–3 stopinje C, kar pomeni, da bomo prestopili več prelomnih točk, ki bodo katastrofalne za ljudi po vsem svetu."

Dr. David Armstrong McKay z Univerze v Exeterju, vodilni avtor študije, je dejal: "To je res zaskrbljujoče. Obstajajo razlogi za žalost, vendar še vedno obstajajo razlogi za upanje. Študija resnično kaže, zakaj je cilj pariškega sporazuma 1,5 stopinje tako pomemben in zakaj se je treba zanj boriti."
Nedavne raziskave so pokazale znake destabilizacije v amazonskem deževnem gozdu, katerih izguba bi imela "globoke" posledice za globalno podnebje in biotsko raznovrstnost, pa tudi za grenlandsko ledeno ploščo in tokove zalivskega toka, ki jih znanstveniki imenujejo atlantsko meridionalno prevračanje kroženja tokov (AMOC), bolje poznan kot zalivski tok. Vremenski ekstremi bodo vse pogostejši in vse izrazitejši, kar so denimo letos občutili tudi v Pakistanu.

V nedavnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) je navedeno, da tveganje za sprožitev podnebnih prelomnih točk postane visoko pri globalnem segrevanju nad 2 stopinji Celzija. Ugotovljenih devet svetovnih prelomnih točk je: propad grenlandske, zahodne antarktične in dveh delov vzhodne antarktične ledene plošče, delni in popolni propad Amoca, odmiranje Amazonije (pri čemer niso upoštevali krčenja gozda), propad permafrosta in izguba morskega ledu pozimi na Arktiki. 

Nadaljnjih sedem prelomnih točk bi imelo resne regionalne učinke, vključno z odmiranjem tropskih koralnih grebenov in spremembami zahodnoafriškega monsuna. Druge možne prelomne točke, ki jih še preučujejo, vključujejo izgubo oceanskega kisika in velike spremembe v indijskem poletnem monsunu, pišejo pri Guardianu. 

Profesor Niklas Boers s Tehnične univerze v Münchnu je dejal: "Študija je pravočasna posodobitev potencialnih elementov preloma Zemljinih prelomnih točk in grožnja preloma ob nadaljnjem segrevanju je resnična." Dodal je sicer še, da je potrebnih veliko več raziskav za zožitev kritičnih temperaturnih pragov, pri čemer trenutne ocene ostajajo zelo negotove. 

Profesor Thomas Stocker z Univerze v Bernu je dodal: "Znanost o prelomnih točkah še zdaleč ni končana – komaj se je začela – in potrebni so veliko boljši modeli za obravnavo vprašanja, katera stopnja segrevanja je kritična za katero prelomno točko ."

Znanstveniki opozarjajo še, da prehod ene prelomne točke pogosto pomaga spodbuditi druge in sproži tako imenovani domino efekt. Vendar pa tovrstnih vplivov v računalniških modelih še niso vključili, kar pomeni, da morda analiza ne predstavlja celotne slike.