Doktorski raziskovalec Aljoša Slameršak, ki deluje na barcelonski avtonomni univerzi je komentiral izsledke raziskave švicarskih znanstvenikov, objavljene v publikaciji Plos One. Glede ugotovitev je sicer opozoril, da metoda, ki so jo raziskovalci uporabili, ni bila prilagojena nobenemu posameznemu mestu. "Vprašanje je, v kakšni meri so upoštevali lokalne klimatološke značilnosti Ljubljane, a njihove napovedi vseeno sovpadajo z dejstvom, da sta tako Slovenija kot Ljubljana, skupaj z Balkanom in na sploh jugom Evrope, nadpovrečno izpostavljeni segrevanju."

Glede primerjav z Virginio Beachom je dejal, da gre zgolj za ilustrativni primer, ki pa Slovencem ne pomeni kaj veliko, saj nas večina tega ameriškega kraja še ni obiskala. "Gre za primerjavo, s katero poskušajo ljudi spodobuditi, da razmišljajo, kaj sploh so podnebne spremembe in kaj bodo prinesle v prihodnosti," je pojasnil doktorski raziskovalec na Barcelonski avtonomni univerzi.

Kaj bo povišanje temperatur pomenilo za mesta in življenja v njih?

"To pomeni, da bomo morali precej prilagoditi stil in način življenja drugi klimi. Kar podnebne spremembe prinašajo, so spremembe klime. Pri tem ne gre za spremembo povprečnih temperatur in padavin. Mislim, da bomo najbolj občutljivi zaradi povečanja števila ekstremnih dogodkov," je prepričan Slameršak. Po njegovem mnenju se bo povečalo število vročinskih valov in ekstremnih padavinskih dogodkov. Oboje smo, izpostavlja, doživeli v preteklih tednih.

Segrevanje v Ljubljani se po letu 2011 pospešuje, opozarja raziskovalec. "Zgolj v zadnjih devetih ali desetih letih vidimo, da se je povprečna poletna temperatura v Ljubljani dvignila za eno stopinjo Celzija, kar bi nas lahko do sredine stoletja pripeljalo do povišanja za tri stopinje Celzija." Ob ekstremnih vročinah, bi lahko v mestih izmerili tudi preko 40 stopinj Celzija.

Meritve se skladajo z najbolj pesimističnimi prognozami

Slameršaka najbolj skrbi dejstvo, da skoraj vse meritve v zadnjih 15 letih sledijo najbolj pesimističnim prognozam. "Usodo imamo še vedno v svojih rokah in z določenimi ukrepi ublažimo podnenbne spremembe. zato je pomembno, da na vseh ravneh družbe, sploh na politični, sprejmemo ukrepe za zmanjšanje toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe." Strokovnjak meni, da bi država morala začeti z bolj ambicioznimi politikami in nameniti več prostora v proračunu za blaženje posledic in prilagajanje podnebnim spremembam.

Zakaj se stvari ne premikajo v trajnostno smer?

"Elektorarni ciklus po katerem politične stranke pridejo na oblast, je bistveno krajši od ciklusa podnebnih sprememb. Danes se pogovarjamo o tem, kaj se bo zgodilo sredi stoletja. V Sloveniji na žalost nimamo veliko strateškega razmišljanja na  srednji in dolgi rok," opaža Slameršak, a dodaja, da to ne velja zgolj za Slovenijo. Kot dober primer gospodarjenja z okoljem, navaja Finsko, ki si je zadala cilj, da bo doleta 2035 proizvajala brezogljično elektriko.

"Jasno je, da moramo v naslednjih desetih do dvajsetih letih radikalno zmanjšati emisije in postati brezogljična družba do leta 2040 ali 2050, v koliko se želimo izogniti najhujšim posledicam sprememb," je sklenil Slameršak.