Kako Slovenija prispeva k doseganju mednarodnega cilja iz Pariškega sporazuma, da bi z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržali rast globalne temperature pod dve stopinji Celzija in si prizadevali tudi za omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo? Podnebno ogledalo kaže, da smo na dobri poti.

Podatki za leto 2017 namreč kažejo, da nam je uspelo z različnimi ukrepi zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 2,8 odstotka. S tem pa sledimo začrtanim zavezam, ki smo si jih glede emisij postavili do leta 2020. Slovenija si je namreč zadala cilj, da bo emisije do leta 2030 zmanjšala za 15 odstotkov glede na leto 2005. Toda ambicije bo treba še povečati, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor. 

Podnebne spremembe so resnične in jih bomo čutili vsi, zato je nujno, da zdaj odločno in pogumno naredimo korake, da jih omilimo, je dejal minister za okolje in prostor Simon Zajc. To pa lahko naredimo le skupaj, tako da ukrepajo vsa ministrstva, vse lokalne skupnosti in posamezniki, je dodal.

"Ko v sklopu predstavitve podnebnega ogledala 2019 pogledamo nazaj, lahko ugotovimo, da izpolnjujemo naše cilje in zaveze glede emisij. Ko pa pogledamo naprej, pa vidimo, da imamo predvsem problem v sektorju prometa, kjer ne samo da nismo zmanjšali emisij, ampak se tam emisije celo povečujejo," je opozoril minister.

Promet naša šibka točka

Največji delež v emisijah, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo, je imel leta 2017 promet (skoraj 51 odstotkov). Promet tako nastaja še naprej edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005–2017 povečale, in sicer za 25,5 odstotka v tem obdobju. 

Zagotovo je tukaj največ rezerv, je poudaril Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan. "Tukaj je seveda ključni ukrep zmanjšanje prometnega deleža, se pravi povečanje deleža javnega prevoza in tudi javnega tovornega prometa, predvsem razvoj železniškega prometa. Seveda pa k temu lahko prispevajo tudi elektrifikacija in druga goriva v prometu, ki bi zmanjšala te emisije," je naštel. Elektrifikacija vozil pa nima največjega smisla, če elektriko za ta vozila pridobivamo iz termoelektrarn. "Ključno je, da čim več električne energije proizvedemo iz obnovljivih virov oziroma nizkoogljičnih virov, kajti samo na ta način imajo e-vozila dejansko okoljski učinek," je še dodal.

Tudi minister Zajec poudarja, da bi morali promet usmeriti na železnice, predvsem ko govorimo o tovornem in potniškem prometu. Pri tem pa moramo izboljšati umeščanje v prostor in hkrati povečati investicije. "Vedno je del problema denar. Torej, več denarja bi bilo treba dati v železnice, v druge trajnostne oblike mobilnosti – tukaj govorimo od kolesarjenja do hoje, električne mobilnosti, predvsem pa izboljšanje javnega potniškega prometa," je dejal Zajc. Kot pravi, pa ni pomembno le, da si zastavimo cilje in potnike preusmerimo v javni potniški promet: "Vendar če ta promet ne bo efektiven, zanesljiv, cenejši od zasebnega, se to ne bo zgodilo. 

Cilj je, da se Slovenija do leta 2030 uveljavi kot zelena država na področju razvoja, raziskav, inovacij in industrije, tudi na področju prometa, je dejal Stanislav Bras Meglič z Ministrstva za infrastrukturo. 

Zmanjševanje emisij v kmetijstvu: z manj živalmi zagotavljati enako ali večjo količino hrane

Kmetijstvo je v Sloveniji leta 2017 predstavljalo med 15 in 16 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ki niso vključeni v trgovanje z emisijskimi kuponi. Tu so se emisije po triletni rasti znova zmanjšale, in sicer za dva odstotka, s čimer so bile 6,2 odstotka pod ciljno vrednostjo.

Od tega približno 55 odstotkov emisij v kmetijstvu predstavlja metan. Ta se sprošča iz prebavil rejnih živali – od tega govedoreja prispeva 95,6 odstotka izpustov. Približno 15 odstotkov kmetijskih emisij predstavlja metan, ki se sprosti iz gnojišč, okoli 30 odstotka pa didušikov oksid, ki se sprošča predvsem zaradi gnojenja kmetijskih rastlin. 

"Največ vpliva imamo na zmanjšanje emisij metana iz prebavil rejnih živali. Tukaj pa se je treba zavedati, da krave zvečer ni mogoče izklopiti in da izpušča metan tudi takrat, ko ne proizvaja mleka," pravi Jože Verbič, raziskovalec na Oddelku za živinorejo Kmetijskega inštituta Slovenije. Kot eden od ukrepov za zmanjšanje teh emisij Verbič predlaga povečanje učinkovitosti prireje mleka in govejega mesa. Govedoreja je v Sloveniji ena glavnih kmetijskih panog. "Če nekoliko povečamo mlečnost, pospešimo rast, lahko enake rezultate dosegamo v bistveno manjši čredi. Tu je v Sloveniji največ rezerv," pravi Verbič.

Pri tem pa moramo paziti, da ne pretiravamo, poudarja. "Nikakor ni cilj intenziviranje živinoreje v smeri zelo intenzivne reje, zelo velikih prirastov, zelo velike mlečnosti ... Za to bi namreč porabili več žit, več oljnih tropin, in teh v Sloveniji nimamo, pa tudi v svetovnem merilu ni smisla, da prirejamo mleko in goveje meso z žiti. Smiselno bi bilo izkoriščanje naravnega potenciala, ki ga imamo v Sloveniji – dve tretjini travnikov. Izboljšanje krme, ki jo pridelamo na teh travnikih, avtomatsko vodi v povečanje mlečnosti in zmanjšanje emisij na eno tono pridelanega mleka in mesa." 

Energetska učinkovitost stavb

Energetska prenova stavb pomembno prispeva k zmanjševanju rabe energije in s tem emisij toplogrednih plinov. Stavbe prispevajo okoli 11 odstotkov vseh emisij, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo. Te so se med letoma 2005 in 2017 ravno zaradi energetskih prenov najbolj zmanjšale med vsemi sektorji. Potem ko je v letih 2015 in 2016 pri stavbah prišlo do skupnega povečanja emisij za 15,7 odstotka, so se namreč emisije v letu 2017 zmanjšale za 9,6 odstotka. 

Stavbe so sektor, kjer je izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij najbolj intenzivno. K izboljšanju stanja na tem področju prispevajo tudi pozivi Eko sklada, ki finančno spodbuja naložbe v večjo energetsko učinkovitost starejših večstanovanjskih stavb. Poleg manjše porabe energije in s tem povezanih stroškov se je v bloku, še posebej v poletnem času, izboljšala tudi kakovost bivanja, povečala se je tudi vrednost stanovanj. 

Odpadki okoljsko breme tudi zaradi izpustov

Emisije iz ravnanja z odpadki, ki imajo prav tako 5-odstoten delež, so se v celotnem obdobju, z izjemo leta 2015, zmanjševale v skladu z indikativnim sektorskim ciljem do leta 2020. Leta 2017 so se zmanjšale za 2,6 odstotka, a so še vedno 9,7-odstotne točke nad ciljem za leto 2020, zato bo treba temu sektorju v prihodnje posvetiti posebno pozornost. 

Kot je dejal minister za okolje, je glavni cilj zmanjšanje količine odpadkov, kar predvideva tudi nova zakonodaja, ki je v javni obravnavi. "Kar pomeni, da bodo tudi proizvajalci od sedaj motivirani in bo za njih ceneje, če bodo izdelke delali tako, da nimajo odvečne embalaže, da so izdelki narejeni iz materiala, ki se ga da reciklirati, predvsem pa, da se jih da znova uporabiti," je dejal Zajc. 

Več finančnih spodbud – manj izpustov

Finančna sredstva za spodbujanje ukrepov zmanjšanja emisij v Sloveniji so se v zadnjih dveh letih povečala za dobrih 60 odstotkov. Leta 2017 je bilo za ta namen zagotovljenih 25,9 milijona evrov, leta 2018 pa 41,6 milijona evrov. Z več izplačanimi spodbudami smo lani dosegli tudi za 40 odstotkov večje zmanjšanje emisij CO2 v primerjavi z letom 2017. 

Izboljšala se je tudi učinkovitost spodbud – leta 2018 je bilo treba za primerljivo zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida nameniti več kot tretjino manj spodbud.

"Za leto 2019 se spodbuja gradnja kolesarske infrastrukture v občinah, gradnja lesenih objektov, nakup vozil brez emisij, predvsem električnih in vozil na vodik, in pa spodbujanje trajnostne mobilnosti predvsem v tistih delih, kjer gremo bolj v naravna, zavarovana območja. Se pravi, da nekje parkiramo avtomobile in se potem z električnimi vozili ali vozili na vodik odpeljemo na takšna območja," je pojasnila Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje. Za te projekte je na voljo 150 milijonov evrov.

Slovenija je že sprejela obveznost, da bo emisije do leta 2030 glede na leto 2005 zmanjšala za 15 odstotkov, a bo morala ambicije še povečati, navajajo raziskovalci.