"Ko sem bila stara približno sedem let, preden sem izvedela za podnebne spremembe in razumela, kaj se dogaja z okoljem, sem opazovala naravo in si mislila, da bo ta za vedno tukaj," je za britanski The Guardian povedala švedska šolarka Greta Thunberg. Lansko poletje je takrat 15-letnica "špricala" pouk, prikolesarila pred švedski parlament v Stockholmu in se usedla na tla. V rokah je imela doma narejen plakat, na katerem je pisalo: "šolski štrajk za podnebje".

Prvič je tam sedela približno sedem ur. Nato je svoj protest nadaljevala vsak teden. Starši so jo sprva skušali pregovoriti, da morda to ni najboljša zamisel, da lahko poskusi kako drugače. A mlado dekle je bilo neomajno. "Prvi dan sem bila sama, toda že drugi dan so se mi pridružili drugi, od takrat pa so tam ljudje ves čas," je dejala. Osem mesecev za tem se je njen podnebni 'štrajk' razširil na več kot 100 držav. Danes v najmanj 1650 krajih po vsem svetu mladi protestirajo. Na sto tisoče jih je odkorakalo iz učilnic na ulice in pred vladne institucije in od politikov zahtevalo, naj ukrepajo takoj. 

Najstnica je najprej doma in v medijih poslušala o stanju našega planeta, nato je začela sama prebirati o podnebnih spremembah in stanju družbe. "Vedno sem bila tisto tiho dekle v zadnji klopi, mislila sem, da ničesar ne morem spremeniti, da sem premajhna za kaj takšnega. Mislila sem, da lahko poskusim narediti vse, kar je v moji moči, vendar to ne bo imelo vpliva. Vendar je imelo in je postalo zelo velika stvar," je dejala Greta, ki dodaja, da je to neverjetno in da tega ni pričakovala. 

A kmalu je zanjo izvedel ves svet. Konec januarja je celo nagovorila svetovne voditelje v Davosu. "Odrasli ves čas govorijo: 'To dolgujemo mladim, moramo jim dati upanje.' Vendar jaz ne želim vašega upanja, ne želim, da zgolj upate. Želim, da vas zagrabi panika," je dejala. Zaradi njenega prispevka k okoljskemu ozaveščanju so jo tri norveške opozicijske stranke nominirale za Nobelovo nagrado za mir. "Greto smo nominirali, ker je podnebna grožnja eden glavnih dejavnikov za vojne in konflikte. Masovno gibanje, ki ga je začela Greta, je zelo pomemben prispevek k miru," so obrazložili nominacijo.

'Ne bomo več odnehali'

Toda mladi so se začeli oglašati že veliko prej, preden je 15-letnica z dvema kitkama stopila v protestniške čevlje. Čeprav na eni strani nekateri najvplivnejši politiki, kot je ameriški predsednik Donald Trump, zanikajo, da so podnebne spremembe in globalno segrevanje naša realnost, so mladi bolj kot kdajkoli prej pripravljeni vzeti vajeti v svoje roke. "Razočarali ste nas v preteklosti. Vendar mladi tega sveta so se začeli premikati in ne bomo več odnehali," so zapisali v odprtem pismu protestniškega gibanja FridaysForFuture (Petki za prihodnost), v okviru katerega danes poteka tudi "štrajk" mladih v Sloveniji. 

Na kakšno aroganco odraslih lahko naletijo, so se na lastni koži prepričali otroci, ko so konec februarja obiskali kalifornijsko senatorko Dianne Feinstein in jo prosili, naj podpore t. i. novi zeleni dogovor. 

V nadaljevanju bomo izpostavili nekaj otrok in najstnikov, ki jasno in glasno opozarjajo, da svet drvi v prepad.

Timoci Naulusala

"Dame in gospodje, govori in pogovori ne bodo rešili težav, dejanja so tista, ki učinkujejo," je pred dvema letoma na otvoritveni slovesnosti letne podnebne konference COP23 v Bonnu v Nemčiji dejal takrat komaj 12-letni Timoci Naulusala s Fidžija. "Globalno vas" je pozval, naj odpre oči in končno sprevidi vpliv podnebnih sprememb. Voditeljem je na srce položil, naj nehajo iskati krivce in začnejo delati, saj je, kot je dejal, "igre čakanja konec".

Ridhima Pandey

10-letno Ridhimo Pandey pogosto označujejo za indijsko Malalo zaradi svoje neustrašne drže. Ko je bila stara komaj šest let, so se ji slike, posnetki in zgodbe iz poplavljene in opustošene indijske zvezne države Utarančal globoko vtisnili v spomin. Postala je ena vodilnih zagovornic okoljskega boja v Indiji, ki je indijsko vlado tožila zaradi slabega zraka, nereguliranja izpustov in neukrepanja, ter jo pozvala, naj sprejme boljšo okoljsko zakonodajo.

Šolarko, ki prihaja iz dela sveta, ki ga močno pestijo okoljske težave, so povabili tudi na pariško podnebno konferenco.

Xiuhtezcatl Martinez

Zdaj že 18-letni aktivist Xiuhtezcatl Martinez iz ameriške zvezne države Kolorado se ima za pripadnika generacije, ki bo največ izgubila, če ne ustavimo podnebnih sprememb. Na okoljske težave je začel opozarjati pri šestih letih, potem ko si je ogledal dokumentarni film na temo okolja. Tudi on je imel priložnost voditeljem v obraz povedati, kaj ga tare in kaj od njih pričakuje. "Prihodnost naše generacije je ogrožena," je opozoril na vrhu Združenih narodov Rio+20 v Riu De Janeiru. Star je bil komaj 11 let. 

Martinez je eden tistih, ki so se že zelo zgodaj odločili, da bodo vso svojo energijo usmerili v boj za boljši in čistejši jutri. Trenutno je mladinski direktor svetovne okoljevarstvene organizacije Earth Guardians (Varuhi Zemlje), ki se med drugim bori za to, da v parkih ne bi bili prisotni pesticidi, in proti ekološko spornemu črpanju plina ('frackingu'). Je tudi eden od 21 mladih, ki so tožili ameriško zvezno vlado, ker ni zaščitila okolja za prihodnje generacije. Svoj boj proti podnebnim spremembam pa izraža tudi skozi glasbo.

Jaden Anthony

Star je le 12 let, a Jaden Anthony iz New Yorka že ima precej razdelano življenjsko misijo. Že kot majhen otrok se je odločil, da bo vegetarijanec in okoljski aktivist. Pri 10 letih je začel ustvarjati serijo grafičnih romanov z naslovom Kid Brooklyn, s katerimi ciljno publiko (otroci med 7. in 12. letom starosti) spoznava z okoljskimi in družbenimi težavami današnjega sveta. Glavni junak njegovih knjig je otrok iz Brooklyna, ki skupaj s svojimi prijatelji dobi čudežne moči, da lahko rešuje planet pred zlobnimi vesoljci (korporacijami) in okoljskimi krizami. 

Njegov oče, ki ga pri njegovih aktivnostih spodbuja in mu pomaga pri oblikovanju grafičnih romanov, je medijem pojasnil, da bodo od vsakega prodanega izvoda knjige en dolar namenili za kampanjo zagotavljanja čiste pitne vode za družine v kraju Flint v ameriški zvezni državi Michigan. 

Autumn Peltier

Mlada kanadska aktivistka Autumn Peltier je zanimanje svetovne javnosti vzbudila, ko je pri komaj 13 letih nastopila pred generalno skupščino Združenih narodov ob lanskem svetovnem dnevu vode. Pripadnica indijanskega plemena Anišinabe je dejala: "Mnogi ljudje ne verjamejo, da je voda živa in da ima dušo. Moje ljudstvo verjame, da je tako." Dodala je, da bi zato morali z vodo ravnati kot s človekom. 

"Noben otrok ne bi smel odraščati tako, da ne ve, kaj pomeni čista voda," je še poudarila pred zbrano množico odraslih, ki odločajo o našem planetu. "Vsi imamo pravico do takšne vode, saj jo potrebujemo – ne le bogati ljudje, vsi ljudje," pravi mlado dekle. 

Številni mladi po svetu so se okoljskemu boju in demonstracijam pridružili, ker že sami na lastni koži lahko občutijo propadanje okolja, v katerem živijo. Prav otroci predstavljajo tudi najranljivejšo skupino ljudi, ki jih okoljske nevarnosti najbolj ogrožajo. Čeprav so majhni, se že zavedajo, da so prav oni (in njihovi potomci) tisti, ki bodo morali živeti v naslednjih desetletjih z vsemi posledicami, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Greta torej ni sama. Gret je veliko.