Nova znanstvena raziskava je razkrila, da se led na Grenlandiji tali vedno hitreje – kar štirikrat hitreje od leta 2003. Kot glavni razlog za to znanstveniki navajajo globalno segrevanje, pa tudi t. i. Severnoatlantsko oscilacijo – vremenski pojav, ki prinaša toplejši zrak na zahod Grenlandije.

Vedno večji kosi ledu se odlamljajo z ledenikov in pristanejo v Atlantskem oceanu, kjer se stopijo, s tem pa močno prispevajo k dvigu morske gladine. A znanstveniki so prav tako odkrili, da je do največje izgube ledu v zadnjem desetletju prišlo na jugozahodnem delu Grenlandije, kjer ledenikov praktično ni. 

In to prikazuje zaskrbljujočo sliko – da se led na površju na omenjenem območju enostavno tali s tem, ko se dviguje globalna temperatura. S tem pa nastajajo reke deroče staljene vode, ki se iztekajo v ocean in prav tako dvigujejo morsko gladino. Jugozahodna Grenlandija, ki je sicer pred tem znanstveniki niso omenjali kot vira, zaradi katerega mora skrbeti obmorska mesta, bo po napovedih v prihodnje "pomembno prispevala k dvigovanju morske gladine".

Michael Bevis, vodilni avtor omenjene študije, sicer profesor na Univerzi v Ohiu, je za The Guardian povedal, da so vedeli, da težavo predstavljajo kosi ledu, ki se odlomijo od ledenikov, a "sedaj potrjujemo drugi resen problem: vedno bolj bodo velike količine ledu izginjale kot staljena voda, kot reke, ki se izlivajo v morje".

Ob tem raziskava ponuja nove dokaze za nevarnost, ki jo podnebne spremembe in taljenje ledu, s tem pa divg morske gladine, prestavlja za obmorska mesta, kot so Miami, Šanghaj, Bangladeš, ter številne pacifiške otoke. "Edina stvar, ki jo lahko naredimo, je, da se prilagodimo in ublažimo učinke globalnega segrevanja – prepozno je že za to, da posledic ne bi bilo. Priča bomo vedno hitrejšemu in hitrejšemu dvigu morske gladine v bližnji prihodnosti. Ko enkrat zadaneš to prelomno točko, je edino vprašanje še: kako hudo bo postalo?"

Raziskava, objavljena v Proceedings of the National academy of Sciences, je tako pokazala, da je Grenlandija med leti 2002 in 2016 letno izgubila okoli 280 milijard ton ledu. Če  bi se stalil ves led na Grenlandiji, bi se višina morske gladine na svetovni ravni dvignila za kar sedem metrov, s tem pa dobesedno potopila obmorska mesta.

Znanstveniki se vedno bolj poglabljajo v to, kako se dve ogromni ledeni masi, Grenlandija in Antarktika, odzivata na segrevanje oceanov in ozračja. Od 80. let prejšnjega stoletja se je izguba ledu na Antarktiki potrojila, dandanes pa led na tem območju izginja najhitreje v zgodovini.