Nemci so se od junija poslovili z novim rekordom – v Porenju so izmerili 38,9 stopinje Celzija, v Madridu pa so termometri kar štiri dni zapored vztrajali nad 40. Na jugu Francije, kjer so izmerili 45,9 stopinje Celzija, obupanim vinogradnikom ne preostane drugega, kot da preštevajo zoglenele trte, Mehičane pa je osupnilo apokaliptično neurje s točo, ki je mesto prekrila z dva metra debelo ledeno odejo. Tudi pri nas je letošnji junij s seboj prinesel številne vremenske rekorde. 

Na ekstremno vroče poletne dni in druge ekstremne vremenske pojave se bomo morali kar navaditi, pravijo strokovnjaki. Urbanisti se vedno bolj ukvarjajo s tem, kako urediti mesta, da bodo v poletni vročini bolj prijetna, eden njihovih glavnih zaveznikov pri tem pa so rastline. Nekatere države celo z zakonom zahtevajo, da že pri gradnji mislimo na to, kako se naša hiša obnese v vročini. Če bi hišo zgradili v Avstraliji, bi morali precej paziti na to, kakšno fasado boste uporabili – če vašo stavbo prekrijete s steklom, boste za to vse življenje plačevali, saj boste sosedu morali plačati odškodnino za več porabljene energije za ohlajevanje, pove Roman Kunič s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Arhitektura je pomembna ne le za življenje tistih, ki živijo v stavbi, ampak tudi za življenje v njeni okolici. Podnebne spremembe prinašajo vse več vročih dni, arhitektura pa se bo morala temu prilagoditi. Prvo pravilo je: razmišljajte zeleno. Zelene fasade in strehe namreč pomagajo pri pripravi naših mest na vročino. "Tako mesto, kot je Ljubljana, bi, če bi imelo zelene strehe in fasade, bilo za tri stopinje in pol hladnejše v poletnem času," razlaga Kunič. Še bolj pa se ta razlika pozna ponoči – po podatkih Agencije za okolje je lahko na poletno noč v zelenem predmestju temperatura kar za pet stopinj nižja kot v betonski, pregreti Ljubljani.

Pomembna stvar je tudi način gradnje. V toplejšem okolju so bolj primerne masivne gradnje – če nam jih ponoči uspe primerno ohladiti, bodo čez dan bolj prijetne. Poleg ustrezne gradnje bo treba poskrbeti za še več potnikov, saj v vročini potrebujemo več vode, pa tudi načinov ohlajevanja, kot so na primer škropilniki. Na Dunaju so se pred kratkim odločili, da bodo namenili 2,3 milijona evrov posegom, s katerimi naj bi se z leti spremenili v klimatsko najbolj pripravljeno mesto v Evropi. "Ne samo za vročino, gre tudi za orkanski veter, obilne padavine ter obilico snega. Pri nas snega lani ni bilo, ampak samo 100 kilometrov stran," še dodaja Kunič. V kakšno smer se bo glede tega namenila Slovenija, bomo še videli.