Med 20.30 in 21.30 so milijoni ljudi po svetu ugasnili luči v domovih in mestih ter tako pokazali svojo zavezanost zdravemu planetu. V sklopu akcije se vsako leto v temo pogreznejo številne svetovne znamenitosti, kot so pariški Eifflov stolp, rimski Kolosej, londonski Big Ben, newyorški Empire State Building ter Niagarski slapovi.

Ena največjih svetovnih akcij je usmerjena v mobiliziranje posameznikov, podjetij in vlad, da iščejo rešitve, ki bi nam omogočile svetlo prihodnost. Naš edini dom – planet Zemlja – se namreč spopada z dvema velikima izzivoma: podnebnimi spremembami in propadanjem biološke raznovrstnosti. Svetovni sklad za naravo (WWF) je zato pozval posameznike, mesta, vasi in podjetja, da se vključijo v akcijo ugašanja luči, in tako nagovorijo vlade sveta. 

"Ena ura, preživeta v temi, bi nam morala služiti kot opomnik, da moramo narediti več za zdravo prihodnost našega planeta. Zdrava narava je osnovni pogoj za naše preživetje, podpira naš ekonomski napredek in razvoj, naše zdravje, blagostanje in obstoj. Čeprav vse to vemo, naš planet aktivno potiskamo k robu prepada, iz katerega ne bo rešitve, narava in mi smo zato resno ogroženi," je poudarila vodja iniciative Ura za Zemljo v WWF Adria Petra Boić Petrač.

'Odreši se plastike, izberi naravo'

V ospredju akcije je letos boj proti plastiki oziroma poziv odločevalcem, naj uvedejo globalni pravno zavezujoč sporazum, ki bi preprečil dušenje morij s plastiko. Ura za Zemljo je tako letos potekala pod sloganom "Odreši se plastike, izberi naravo", so sporočili iz okoljske nevladne organizacije WWF. 

"Plastična kriza, ki smo jo sami ustvarili, je velika grožnja obstanku naših morij in planeta, zato si moramo skupaj izboriti prihodnost brez plastike. Ta Ura za Zemljo je idealna priložnost za ustvarjanje neustavljivega gibanja za naravo in sprejemanje odločitev, ki nam bodo omogočile boljši jutri," je izpostavila Boić Petračeva.

Sodelujejo tudi številna slovenska mesta

V Sloveniji se je lani tej akciji pridružilo več kot 20 mest iz vse države, med drugim Ljubljana, Maribor, Celje, Postojna, Izola, Velenje in Logatec. Večina občin ob tej priložnosti ugasne razsvetljavo občinske stavbe, nekatere so v preteklosti v temo odele svoje znamenitosti – Ljubljanski grad, Stari grad v Celju, Velenjski grad, cerkev Sv. Marije na Blejskem otoku in piransko obzidje – in mestna središča. Letos naj bi število sodelujočih slovenskih mest še povečali.

Akciji se je letos že osmo leto zapored pridružila tudi prestolnica, so sporočili iz Mestne občine Ljubljana. Zatemnili so naslednje objekte: Plečnikove propileje na Žalah, Plečnikove arkade na osrednji ljubljanski tržnici, obzidje Križank, zunanjo osvetlitev gradu, upravno stavbo Energetike Ljubljana na Verovškovi 62, zunanjo razsvetljavo parkirišča ter zatemnitev zunanjosti poslovne stavbe na Toplarniški ulici 19, poslovno stavbo JHL na Verovškovi ulici 70, osvetljavo nad vhodom poslovne stavbe na Celovški cesti 160, zunanjost Poslovno-servisnega objekta na Vodovodni cesti 90, zunanjo razsvetljavo na Povšetovi 4, 6 in 8, kompleks Snage na Cesti dveh cesarjev 111, zbirni center Barje, začasni zbirni center na Povšetovi 2, območje RCERO Ljubljana ter izložbi TIC in STIC.