Kot pojasnjujejo na Agenciji republike Slovenije za okolje (Arso), se v Sloveniji v zadnjih letih gladina morja dviguje za pet milimetrov na leto, od leta 1961 se je dvignila za 10 cm.

"Glede na to, da pri nas meritve kažejo podoben dvig morske gladine kot v ostalem Sredozemlju, predvidevamo, da bodo spremembe morske gladine v slovenskem morju podobne tistim, kot jih predvidevajo za ostalo Sredozemlje. Do konca 21. stoletja se bo v svetovnem povprečju predvidoma dvignila za nekaj decimetrov, močno bo naraščala tudi po letu 2100 in bi se lahko ustalila šele več deset metrov nad zdajšnjo ravnjo," poudarjajo na Arso.

Zaradi dvigovanja morske gladine se bo postopno povečevala pogostost poplavljanja slovenske obale

Dvig morske gladine bo po napovedih Arsa regionalno precej različen, v Sredozemlju in na slovenski obali pa verjetno ne bo posebej močno odstopal od globalnega povprečja. Zaradi dvigovanja morske gladine se bo postopno povečevala pogostost poplavljanja slovenske obale, sčasoma pa se bo povečal tudi obseg teh poplav.

Podobno kot v svetu so tudi v Evropi glede dvigovanja morske gladine najbolj kritična območja nizke obalne ravnine ali celo depresije in deltasti izlivi rek. Na teh območjih se povečuje nevarnost poplav, bolj intenzivni postajajo erozijski procesi, povečuje se tveganje za vdor slane vode v zalogovnike pitne vode.

Črni scenarij: globalen dvig morske gladine do leta 2100 za kar dva metra

Nova raziskava, ki temelji na mnenjih vodilnih svetovnih strokovnjakov, ki so v svojih napovedih upoštevali številne vidike, ki jih doslej niso upoštevali, napoveduje, da bi se lahko gladina morja do leta 2100 dvignila za do dva metra, poroča BBC.

Vprašanje dviga morske gladine je ena najbolj perečih tem, odkar je IPCC leta 2013 objavil poročilo o predvidenem dvigu morske gladine. To je napovedalo, da se bo ob takšni stopnji segrevanja planeta in s takšnimi emisijami toplogrednih plinov, ki jih svet proizvaja danes, gladina morja do leta 2100 dvignila od 52 do 98 centimetrov.

Veliko strokovnjakov je prepričanih, da je to zelo pomanjkljiva napoved. Da bi dobili bolj realne napovedi, so se nekateri od vodilnih znanstvenikov na tem področju zato odločili, da bodo izvedli študijo, v kateri so napovedali bolj realno sliko o dvigu morske gladine, v kateri so upoštevali tudi stanje taljenja ledu na Grenlandiji, zahodni in vzhodni Antarktiki. Pri tem so upoštevali več možnih scenarijev, ki so odvisni od tega, za koliko se bo dvignila temperatura ozračja.

Kot menijo znanstveniki, se bo ob sedanji stopnji izpustov toplogrednih plinov morska gladina do leta 2100 dvignila od 62 do 238 centimetrov. Gre za črni scenarij, če nam ne bi uspelo dviga temperature ozračja omejiti pod 1,5 stopinje Celzija in če bi se ta dvignila za okoli pet stopinj Celzija.

"Do leta 2100 bi taljenje ledenih plošč k dvigu morske gladine lahko prispevalo od sedem do 178 centimetrov, vendar je k temu treba prišteti še druge dejavnike, kot je taljenje ledenikov, kar pomeni, da hitro dobimo višino dviga več kot dva metra," je za BBC povedal vodja raziskave prof. Jonathan Bamber z Univerze v Bristolu.

Tako široka odstopanja avtorji študije utemeljujejo s tem, da so upoštevali veliko možnih dejavnikov, predvsem razpon temperature, do katere bi se lahko segrelo ozračje v primeru, če ne omejimo izpustov toplogrednih plinov.

Če se bo temperatura ozračja dvignila za dve stopinji Celzija, bo na dvig svetovne morske gladine najbolj vplivalo taljenje ledu na Grenlandiji, če pa se temperatura še bolj poveča, se bo še hitreje talila veliko večja antarktična ledena plošča.

Črni scenarij v primeru, da bi se 'ogrelo' za več kot pet stopinj Celzija

A črni scenarij dviga morske gladine za kar dva metra do leta 2100 bi se uresničil le v primeru, da bi se temperatura ozračja dvignila za več kot pet stopinj Celzija.

Znanstveniki so izračunali, da bi v tem primeru izgubili življenjski prostor v velikosti Libije. A še bolj zaskrbljujoče je, da bi izguba površine prizadela pomembna območja za pridelavo hrane, kot je denimo delta Nila. Posledice takšnega dviga bi bile katastrofalne.

Prav tako bi ljudje težko preživeli na območjih z veliko prebivalci, kot je denimo Bangladeš. Ogrožena bi bila svetovna mesta, med njimi so London, New York in Šanghaj. V tem primeru bi, tako prof. Bamber, moralo svoje domove zapustiti 200-krat več prebivalstva, kot ga je med zadnjim begunskim valom, ko je v Evropo zbežalo približno milijon prebežnikov.

Znanstveniki poudarjajo, da je še vedno čas, da se izognemo črnemu scenariju, če močno omejimo emisije toplogrednih plinov. Možnosti, da bi nas doletel ta scenarij, so sicer nizke, a kot poudarjajo avtorji raziskave, to še zdaleč ni nemogoče, še poroča BBC.