"Mnogi kadilci mislijo, da so cigaretni filtri narejeni iz biorazgradljivega materiala," pravi Elizabeth Smith iz Univerze v Kaliforniji San Francisco (UCSF), ki deluje na področju politike za nadzor tobaka. Zato z njimi ravnajo nepremišljeno, pogosto jih pustijo tam, kjer so kadili. Misleč, da so prijazni do okolja, jih pogosto odvržejo tudi v rečne kanale, odtoke, celo morje.

Odmetavanje cigaretnih ogorkov na tla je ena najbolj družbeno sprejemljvih oblik smetenja, ugotavlja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). 

Cigaretni ogorki niso nedolžna smet

Cigaretni filtri so narejeni iz celuloznega acetata oziroma acetilceluloze. To je termoplastični polimer, narejen iz celuloze, ki je obdelana z ocetno kislino. Uporablja se kot osnova za umetna vlakna in plastiko. Da se ta vlakna razgradijo, pa je potrebnih tudi več desetetij.

"Čeprav so cigaretni ogorki razgradljivi, ne spadajo med biološke odpadke, saj še zmeraj vsebujejo strupe (ne smemo jih torej kompostirati), filtri v cigaretah pa so narejeni iz majhnih plastičnih delcev," so jasni na Snagi, ljubljanskem podjetju za ravnanje z odpadki. 

Cigaretni ogorki torej ne sodijo na tla, gozdne poti, reke, morje in nasploh v naravo. Prav tako ne sodijo v koš za biološke odpadke. Odvreči bi jih morali v zabojnike za preostanek odpadkov (črni zabojniki), nato pa jih skupaj z drugimi odpadki predelajo v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana. 

V Ljubljani ima komunalna služba sicer največ dela s cigaretnimi ogorki na avtobusnih postajališčih. Odstranjujejo jih z ročnim in strojnim čiščenjem. "Strošek odstranjevanja ogorkov na javnih površinah v MOL znaša približno 12.000 evrov na leto," so nam pojasnili na Snagi. 

Velik okoljevarstveni problem, ki se ga ne zavedamo

Vsako leto na svetu proizvedemo okoli šest bilijonov cigaret, več kot 90 odstotkov jih vsebuje filtre iz plastičnih vlaken. To pomeni več kot milijon ton plastike, ki v veliki meri pristane v naravi. Po nekaterih ocenah kar dve tretjini ogorkov odvržemo na tla oziroma v odtoke. Od tam pa jih dež spere v potoke, reke in morja. 

Cigaretni ogorki so najštevilčnejši odpadek, ki ga prostovoljci poberejo ob obali, pravijo v organizaciji Ocean Conservancy, ki od leta 1986 organizira globalne akcije čiščenja plaž. V tem času so njihovi prostovoljci s plaž pobrali že več kot 60 milijonov ogorkov. Največkrat jih tam pustijo prav obiskovalci oziroma kopalci.

Da cigaretni filtri niso nedolžna stvar, je pokazala tudi raziskava na ribah. V vodo, v kateri so predhodno namakali cigaretne ogorke, nato pa jih odstranili, so dali ribe in jih opazovali. Po štirih dneh je polovica rib poginila, kar kaže na to, da snovi iz cigaretnih ogorkov prehajajo v vodo in so za morske živali strupene in smrtno nevarne, pravi Thomas Novotny z univerze v San Diegu, ki je sodeloval pri raziskavi. 

Zakaj so sploh ustvarili cigaretne filtre?

Plastične filtre za cigarete so izumili v 50. letih prejšnjega stoletja, zato da bi z njimi zajemali strupene snovi in posledično zmanjšali možnost raka na pljučih pri kadilcih. Sredi 60. let so nato ugotovili, da je prav nikotin – ki so ga filtrirali s temi filtri – tista sestavina, ki daje kadilcem največ užitkov. Zato so začeli izdelovati manj učinkovite filtre, ki prepuščajo nikotin. S pojavom cigaret s filtri se je zmanjšala pojavnost nekaterih najpogostejših vrst pljučnega raka, povečala pa se je pojavnost adenokarcinoma (žlezna oblika raka) pljuč. Filtri torej niso izboljšali zdravja kadilcev, so pa močno obremenili naše okolje. 

Kako se države in mesta spopadajo s cigaretnimi odpadki?

Številne države in lokalne skupnosti so sprejele zakone in predpise, s katerimi skušajo zmanjšati težavo s cigaretnimi ogorki. Denimo, v ameriški zvezni državi Maine so v vseh javnih parkih in plažah prepovedali kajenje, prav tako so denimo kajenje v parkih prepovedali v Puerto Ricu. Številna druga obalna mesta so prepovedala kajenje na plažah. V Parizu veljajo visoke kazni za odmetavanje cigaretnih ogorkov. Ponekod pa cigaretnim škatlicam zaračunavajo dodatno takso, ki je namenjena za čiščenje in ravnanje s cigaretnimi ogorki. 

Oktobra 2018 je Evropski parlament podprl predlog, da članice EU do leta 2025 za 50 odstotkov, do leta 2030 pa za 80 odstotkov zmanjšajo vsebnost plastičnih vlaken v cigaretnih filtrih. Toda predstavniki držav članic so kasneje te cilje zavrnili. Konec marca pa so nato z veliko večino podprli direktivo o prepovedi plastike za enkratno uporabo do leta 2021, da bi s tem zmanjšali onesnaževanje v morjih, v katerih pa ni bilo več govora o zmanjšanju plastike v cigaretnih filtrih. 

Namesto tega so se s tobačnimi proizvajalci dogovorili, da morajo ti kriti stroške čiščenja ogorkov.