Ali pingvine kdaj zebe? Na videz šaljivo vprašanje, a so se z njim ukvarjali številni znanstveniki. In ugotovili so, da tudi pingvini čutijo mraz, a so njihova telesa dobro prilagojena na ledene razmere. 

Takole pa otrokom na to vprašanje odgovarja spletni vplivnež Zeleni pingvin, ki živi v virtualnem svetu in ima podobne navade kot mi: "Pozimi nikoli ne nosim samo kratkih rokavov, ker bi to pomenilo, da bi morala biti temperatura v stanovanju višja. Višja temperatura pa pomeni več porabljene energije za ogrevanje. Tega pa si ne želimo, saj na ta način porabimo več naravnih virov in bolj onesnažujemo okolje. Zato, kadar me zebe, najprej oblečem pulover in dodatne nogavice. Zaradi tega nam ni treba višati temperature stanovanja, pa še znesek na računu za ogrevanje je malo manjši."

Ta prikupni spletni vplivnež je del inovativnega okoljskega projekta Zeleni pingvin. Gre za interaktivno digitalno platformo, ki otroke na razumljiv in prijazen način spodbuja k spreminjanju navad. Uči jih o tem, kaj so in kako nastajajo izpusti CO2 ter kako jih lahko zmanjšamo. S tem pa jih uči tudi o tem, kako lahko z majhnimi koraki sami prispevajo k energetski učinkovitosti, živijo bolj trajnostno, postanejo angažirani državljani ter sodelujejo pri ustvarjanju ogljično nevtralnih mest. 

"Do ideje Zelenega pingvina smo prišli zato, ker se z našimi vedenjskimi vzorci, s podnebnimi spremembami, s katerimi se soočamo danes, habitat pingvinov rapidno zmanjšuje," je izbiro prav tega lika na predstavitvi v Kranju pojasnila vodja projekta Mojca Volf iz podjetja Iskraemeco. Kot pravi, so otroci aplikacijo in sam lik Zelenega pingvina zelo dobro sprejeli in se aktivno vključujejo v projekt. 

Zeleni pingvin je namreč več kot le še en vplivnež na družbenih omrežjih. Prvotno je to platforma in mobilna aplikacija, ki otroke, učence, starše in celotna mesta uči, kako zmanjšati emisije CO2 z uporabo manjših količin virov in trajnostnim načinom življenja ter tako zmanjšati svoj vpliv na okolje. Platforma uporablja pametne digitalne tehnologije in s pomočjo izobraževalne igre otrokom omogoča, da beležijo svoje dejavnosti ter zbrane podatke združijo s podatki o porabi energije in virov v šolah in drugih stavbah. 

S preprostimi nalogami, predstavitvami vpliva vsakodnevnih dejavnosti in tekmovanji z vrstniki otroci pridobijo novo praktično znanje o tem, kako zmanjšati ogljični odtis v vsakdanjem življenju. S tem jih Zeleni pingvin spodbuja k varčnejšemu in bolj trajnostnemu vedenju. Kot so opozorili na predstavitvi projekta, več kot 75 odstotkov izpustov CO2 v EU izvira iz povpraševanja po energiji, ki še naprej narašča. Cilj projekta je tako usmerjen v zmanjševanje izpustov, ohranjanje okolja ter zniževanje stroškov posameznikov in skupnosti. 

Zelenega pingvina so v preteklem letu dodobra spoznali že na šestih slovenskih in eni norveški šoli. "To so pilotne šole, kjer testiramo aplikacijo. Zdaj pa počasi pričakujemo, da bomo do konca februarja izvedli drugo fazo razvoja te aplikacije, ki temelji na poudarkih oziroma odzivih, ki smo jih dobili v prvi fazi testiranja. Nekje z marcem pa pričakujemo oziroma si želimo, da tudi druge šole začnejo uporabljati to platformo," pravi Volfova. 

Pri projektu sodeluje tudi Ekošola, ki je najširša mreža za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj na svetu in tudi v Sloveniji. Kot pravi Gregor Cerar, nacionalni koordinator Ekošole, je ogljični odtis dokaj abstrakten pojem, ki ga je otrokom včasih težko razložiti. "Če pa rečemo: če boš kolesaril v šolo, bo tvoj ogljični odtis nič, oziroma če se boš peljal z avtom, bo pa takšen in takšen, jim pa to nekaj pomeni. Torej, mladim je treba na primeren način predstaviti, kaj pravzaprav njihove vsakodnevne aktivnosti pomenijo, tudi z vidika ogljičnega odtisa in posledično seveda izpustov toplogrednih plinov, podnebnih sprememb," pravi Cerar. 

Znanje, ki ga otroci pridobijo od Zelenega pingvina, pa nato širijo tudi v domačem okolju. Kot so poudarili na novinarski konferenci, se okoljska vzgoja začenja z otroki in se širi na odrasle, njen končni cilj pa je angažirana skupnost, ki bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja in spodbuja vedenjske spremembe.

"Verjamem, da bo ta Zeleni pingvin postal učenec in učitelj tudi po svetu," je optimističen Cerar. 

Eden od ciljev projekta je tudi, da se to znanje in orodje sčasoma prenese tudi v druga evropska mesta. Projekcije namreč kažejo, da bo prav v mestih do leta 2050 živelo več kot 85 odstotkov Evropejcev.