Tako kulinarično ustvarjanje iz užitnih insektov opisuje Tiziana Di Costanzo, medtem ko pripravlja testo za pico po posebnem receptu. Zmeša moko, kvas, ščepec soli, kanček olivnega olja in nekaj malce bolj nenavadnega – prašek iz čričkov. Insekti v predelani obliki bodo postali sestavina številnih jedi, kot so burgerji, testenine: "Prihodnost je v izdelkih iz insektov, ne v insektih samih." Kot opisuje, čričkov prašek, ki ga uporabi na pici, tej da zelo lep, mesen, zdrav okus, obenem pa obrok obogati s hranili in beljakovinami.

"Kar je navdušujočega glede insektov v prehrani, je to, da jih je seveda mnogo vrst, a nekatere so zelo dobre, da se jih lahko pretvori v zdrave, varne beljakovinske obroke, celo olja," pa pojasnjuje Kees Aarts, izvršni direktor v podjetju Protix, ki je mednarodni proizvajalec in dobavitelj sestavin žuželk za krmo živali in prehrano ljudi. Podjetje upravlja največjo tovarno žuželk na svetu, ki se nahaja na Nizozemskem. "V tem segmentu vidimo svetlo prihodnost, ne le za krmo živali, ampak tudi za človeško prehrano, saj ljudje iščejo zdrave obroke, ki so dobri. Izdelki iz insektov, kot so proteinski praški in olja, pa se lahko predelajo in uporabijo na številne zanimive in okusne načine. V naslednjih nekaj letih zato pričakujemo eksplozijo izdelkov, v katerih insekti ne bodo vidna sestavina, ampak bodo v predelani obliki," dodaja.  

Podobnega mnenja je tudi Tiziana Di Costanzo, ki vodi farmo insektov in ustvarja recepte iz te za zdaj še malce nenavadne sestavine. Di Costanzo je podjetnica, ki doma v Londonu vodi ure kulinaričnega ustvarjanja iz čričkov in mokarjev, ki jih skupaj z možem Tomom vzgaja tudi na dvorišču. Njeno zagonsko podjetje Horizon Insects je del evropske nastajajoče mreže podjetij, katerih glavna dejavnost so užitne žuželke. Iz žuželk pridelujejo čips, burgerje in celo pivo. 

Zakaj žuželke v prehrani? 

Ker naraščajoče prebivalstvo na planetu čedalje bolj pritiska na svetovno proizvodnjo hrane, se žuželke vse pogosteje omenjajo kot dober vir hrane, predvsem beljakovin. Strokovnjaki izpostavljajo, da so bogate z beljakovinami, vendar jih je mogoče gojiti veliko bolj trajnostno kot govedino ali svinjino. Strokovnjaki izpostavljajo tudi okoljske koristi gojenja žuželk za hrano. Te koristi temeljijo na visoki učinkovitosti pretvorbe krme žuželk, manjšem izpustu toplogrednih plinov, manjši porabi vode in obdelovalnih površin ter uporabi biokonverzije na žuželkah kot tržni rešitvi za zmanjšanje živilskih odpadkov. Po vsem svetu dve milijardi ljudi v 130 državah redno uživa žuželke.

Svetovni trg užitnih žuželk se bo razživel, po napovedih investicijske banke Barclay's naj bi narasel na osem milijard dolarjev do leta 2030 z manj kot milijarde leta 2019. Največja ovira za rast trga je to, da se številnim te male proteinske bombice preprosto gabijo. 

V Evropi na krožnikih od maja dovoljene ličinke mokarja
Maja je Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, svetovalno telo Evropske komisije, dal pozitivno mnenje k uvrstitvi posušenih ličink velikega mokarja med nova živila, je zapisano na spletni strani Evropske komisije. Živilo se predvideva za uporabo kot prigrizek ali pa kot sestavina v različnih prehrambnih izdelkih. Poteza odbora je eden izmed zadnjih korakov v procesu odobritve mokarja kot novega živila. Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo namreč sestavljajo predstavniki vseh članic EU, predseduje pa mu predstavnik Evropske komisije. Gre za svetovalno telo komisije. Države članice so tako dale zeleno luč Evropski komisiji, da podjetju, ki je zahtevalo odobritev, dovoli uvrstitev mokarja na evropski trg. Gre sicer za ličinko hrošča z latinskim imenom Tenebrio molitor. Komisija bo zdaj v ta namen sprejela pravni akt. Ta bo med drugim tudi določil zahteve za označevanje živil, ki vsebujejo to novo živilo.

Uredba o novih živilih se dotika zgolj odobritve izdelka, ki je bil pred tem deležen strogega znanstvenega ocenjevanja pri Evropski agenciji za varnost hrane (Efsa). Na podlagi znanstvenih dokazov je bilo ugotovljeno, da živilo ljudem ne predstavlja tveganja za zdravje. Efsa uživanje mokarjev odsvetuje le osebam z alergijami na rake in pršice.

Kot so pojasnili v Evropski komisiji, uporaba žuželk kot vir beljakovin ni nova, žuželke pa se pogostokrat znajdejo na krožnikih številnih držav po svetu. Žuželke kot živilo pa v EU zaenkrat predstavljajo zelo majhno tržišče.

V Sloveniji ideja o pridelavi mokarjev za prehranske potrebe ni nova. Leta 2015 se je pojavila podjetniška pobuda, katere prvi produkt je bila proteinska ploščica, v kateri je bil kot glavni vir proteinov dodan mlet prah iz insektov mokarjev. A slovenska zakonodaja ličink mokarjev ni dovoljevala za človeško prehrano, zato se je podjetje preusmerilo v izdelavo gnojil iz iztrebkov ličink, je pisala STA.