Izposoja oblek ni nič novega, številne ženske si poročne obleke že desetletja izposojajo v poročnih salonih. Prav tako ti pogosto nudijo tudi druge svečane obleke. A, če je nekoč veljalo, da si oblačila izposojamo le za posebne priložnosti, se v zadnjih letih v številnih zahodnoevropskih državah pojavljajo izposojevalnice vsakodnevnih oblačil. Te so našle tržno nišo pri posameznikih, ki se radi oblačijo trendovsko, hkrati pa iz okoljskih ali kakšnih drugih razlogov ne želijo kupovati vedno novih in novih modnih kosov. 

Predvsem v skandinavskih državah se je ta model izposoje oblačil za vsak dan v zadnjih letih močno uveljavil. Dobrodošli so predvsem paketi oblačil za otroke, ki si jih starši izposodijo sezonsko, in jih nato ob koncu sezone vrnejo ali zamenjajo za druga oblačila. V zadnjem času pa tovrstne modele izposoje oblačil tržijo tudi turistom, ki se lahko tako na potovanje odpravijo samo z najbolj osnovnimi stvarmi, brez težkih kovčkov in skrbi, kaj bodo vzeli s seboj na potovanje. Kar nekaj podjetij namreč ponuja izposojo oblačil preko spleta za čas, ko ste na potovanju. Pred odhodom na potovanje si jih izberete in naročite, da vam jih pripeljejo do hotela. Nato pa jih ob vašem odhodu znova prevzamejo. 

Obleke si izposojajo tudi nekatere znane osebnosti, med drugim si je denimo tudi Carrie Symonds, soproga britanskega premierja Borisa Johnsona, izposodila obleke, ki jih je nosila na vrhu G7. 

Ideja se zdi resnično genialna in okolju prijazna, saj poteši našo željo po trendovski modi, hkrati pa gre za neke vrste trajnostno rešitev. Toda, le na prvi pogled.

Izposojevalnice med najbolj škodljivimi načini potrošnje oblačil

Raziskava, ki so jo objavili v finski znanstveni reviji Environmental Research Letters, je pokazala velike pomanjkljivosti in celo škodljivost takšnih izposojevalnic. V njej so ocenjevali okoljski vpliv različnih načinov potrošnje oblačil, vključno z izposojo oblačil, preprodajo rabljenih oblačil in recikliranjem oblačil. 

Ugotovili so, da ima od vseh načinov izposoja oblačil za vsak dan pogosto največji vpliv na okolje in je celo slabša kot, če oblačila odvržemo v smeti. Takšen model izmenjave oblačil ima namreč številne prikrite okoljske "stroške", predvsem zaradi dostave, čiščenja in pakiranja. Izposoja oblek namreč pomeni, da obleke ves čas prevažajo med skladiščem oziroma butikom in potrošniki. Svetovni gospodarski forum je izračunal, da ta industrija prispeva približno pet odstotkov svetovnih izpustov CO2.  Prav tako predstavlja dodatno breme za okolje kemično čiščenje oblačil, ki so pri tovrstnih poslovnih modelih stalnica in nuja, saj morajo potrošnikom zagotavljati čista oblačila. 

Raziskovalci so opozorili, da številne izposojevalnice in blagovne znamke, ki ponujajo izposojo, napačno uporabljajo izraz "krožno gospodarstvo". Če bi želeli, da trgu ponudijo dejansko okolju prijazno storitev, kjer se oblačila predajajo od osebe do osebe in na koncu reciklirajo, potem bi morali poskrbeti, da so okolju prijazni vsi vidiki poslovnega modela. Ker pa so preveč osredotočeni na kratkoročne dobičke, zelo malo ali pa sploh ne vlagajo v izboljšanje sistema na dolgi rok. 

Gre za zaskrbljujoče ugotovitve predvsem zato, ker gre za sektor, ki zelo raste, saj ga mnogi vidijo kot rešitev za modno okoljsko krizo. Pri GlobalData ocenjujejo, da bo vrednost sektorja do 2029 zrastla na 2,3 milijarde funtov (2,68 milijarde evrov). Priložnost so "zavohale" tudi nekatere velike modne hiše, kot je Ralph Lauren, ki je napovedala zagon lastne izposojevalnice. 

Če bi izposojevalnice zagotovile, da je njihova logistika bolj zelena, potem bi z okoljskega vidika izposoja oblek bila primerljiva s preprodajo rabljenih oblek. Raziskovalci so izpostavili tudi najbolj trajnosten način potrošnje oblačil: da potrošniki kupujejo manj oblačil in jih nosijo čim dlje. Torej, če želite zmanjšati svoj okoljski odtis tudi z izbiro oblačil, kupujte manj oblačil, ki pa so boljše kakovosti.