Drevesa imajo izjemno velik pomen za kakovost mestnega okolja, zdravje in počutje človeka. Čistijo zrak, zadržujejo hrup, varujejo nas pred ultravijoličnim sevanjem, nižajo temperature, zadržujejo padavine, predstavljajo življenjsko okolje številnim živalim. Na splošno velja, da bliže ko so izvoru onesnaženja (na primer avtomobilske ceste), večji je njihov blažilni učinek. Država občinam sicer nalaga obveznost zagotavljanja zadostnih zelenih površin v naseljih ter ravnanje z mestnim drevjem, "ne določa pa zares ničesar v zvezi s podrobnim načrtovanjem, zasaditvami ali vzdrževanjem. Tako si lahko vsaka izmed 212 občin pravila razlaga po svoje, brez resne sistemske podpore," pravi krajinska arhitekta in urbanistka Maja Simoneti. 

Prav zaradi velikega števila ekoloških in družbenih koristi zelenih površin v naseljih te s časom in še posebno pod vplivi podnebnih sprememb postajajo vse bolj pomembne. Posledično postajata vse bolj pomembna tudi njihovo celovito načrtovanje in strokovno upravljanje. Na to države in mesta opozarjajo tako OZN kot Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska komisija. "V praksi to pomeni, da je pomen mestnih dreves in zelenih in drugih javnih površin danes tako velik, da preprosto njihovo urejanje ne more biti več odvisno izključno od volje posameznega lastnika ali lokalnih političnih oblasti, ampak mora država zagotoviti, da na lokalni ravni delujejo kompetentne strokovne službe, ki skupaj z lastniki in civilno družbo zagotavljajo dolgoročno vzdržno varstvo in razvoj mestnih dreves ter javnih in zelenih povšrin."

Ljubljana, kot naše največje mesto, po njenem mnenju za mestna drevesa vzorno strokovno skrbi, ima dober pregled nad stanjem, jih sistematično pregleduje, premišljeno izbira in sadi nova ter varuje stara drevesa. Njene strokovne službe so v marsičem vzor drugim občinam. Kljub temu so tudi v Ljubljani še prisotni primeri nestrokovnega obrezovanja dreves in nepotrebni poseki odraslega drevja. 

Sistemske rešitve so, nestrokovnost zmaguje

Ena od posebnosti urejanja prostora pri nas je, da se novih ureditev javnega odprtega prostora praktično ne predstavlja z načrti. Tako o tem, kakšne bodo nove ureditve, izvemo praviloma, ko dela že tečejo in še to iz zelo omejenih opisov in računalniških grafik, ki po možnosti kažejo samo en izbran prizor. Težko iz takega gradiva potem ocenimo, ali je bilo vse načrtovano tudi izvedeno, težave opisuje Simonetijeva.

"Pri gradnji novih stanovanjskih sosesk in večstanovanjskih objektov opažam, da projektanti zelene površine omejijo na najmanjšo zahtevano površino, videla sem tudi primer, ko so zelenico z otroškim igriščem namestili na streho večstanovanjskega objekta. Drevesa pa v take projekte le redko vključijo, če pa že, so nižje rasti, z ozkimi krošnjami in zelo omejenim rastnim prostorom," pravi Urša Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije.

MOL je skupaj z drugimi občinami na težave z drugimi (zasebnim in javnimi) lastniki pri varstvu odraslih mestnih dreves in zagotavljanju strokovne oskrbe opozorila tudi državo in dosegla, da je država v zakonu o urejanju prostora predvidela možnost izdelave lokalnega predpisa o varovanju podobe naselij in krajine, s katerim naj bi občine dobile pravno podlago za ukrepanje proti zasebnim lastnikom. Za zdaj imamo pravni okvir in državna priporočila za pripravo odloka, nobena občina pa, po trditvah Simonetijeve, rešitve še ni preizkusila. 

Najpogostejše napake pri ravnanju z odraslimi mestnimi drevesi so nestrokovno obžagovanje ali celo obglavljanje dreves. "Drevo poškodovane veje ali debla, ki nastane zaradi nestrokovnega obžagovanja, ne zaceli, pač pa tvori nova tkiva, ki poškodbo prerastejo ali jo omejijo. Za oslabljena ali bolna drevesa imajo že majhne poškodbe vej ali debla lahko usodne posledice," dodaja Vilharjeva.

Drevesa na javnih površinah sorazmerno varna, na zasebnih brez zaščite

Večja težava so zasebna zemljišča, kjer rastejo mestna drevesa. Lastnikom ali investitorjem smernic, ki veljajo za javne zelene površine, ni treba upoštevati. Tako povsod po Sloveniji zaznavajo sečnjo dreves, nekaj jih je objavljenih tudi v Facebookovi skupini Za drevesa gre!. "Po mojem mnenju posegi v drevnino na zasebnih zemljiščih ne bi smeli biti nenadzorovani. Vsekakor je treba opredeliti pogoje za ravnanje z drevesi na zasebnih zemljiščih v prostorskih aktih ter hkrati zagotoviti uveljavljanje pravila ravnanja z drevesi, v praksi. Menim, da je veliko zasebnih lastnikov in javnih ustanov dojemljivih za strokovno pomoč in nasvete, s katerimi lahko preprečimo nestrokovno ravnanje z mestnimi drevesi in posledično propadanje," dodaja Vilharjeva.