"Svet gre v napačno smer," opozarjajo pri Združenih narodih (ZN), v zadnjih 50 letih so se s podnebjem povezane nesreče za petkrat povečale, razmere pa se bodo še poslabšale. Letošnje poročilo United in Science kaže, da se podnebni vplivi usmerjajo v neznano, še neraziskano smer. "Kljub vsem opozorilom in podatkom si vsako leto zatiskamo oči in povečujemo našo odvisnost od fosilnih goriv, čeprav se simptomi hitro poslabšajo," je dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres in dodal, da "moramo obljube spremeniti v dejanja takoj".

Poročilo, sestavljeno iz podatkov, ki jih je zbralo več agencij ZN in partnerjev, navaja 48-odstotno verjetnost, da bo dvig globalne temperature v primerjavi s predindustrijskim časom že v naslednjih petih letih dosegel vsaj 1,5 stopinje Celzija. Obstaja pa tudi 93-odstotna verjetnost, da bo vsaj eno leto v naslednjih petih rekordno vroče.

Morebitne posledice neraziskane

Poročilo so predstavili prejšnji teden, ko so objavili tudi drugo alarmantno poročilo, da se bo verjetno sprožilo pet podnebnih "prelomnih točk", če bo temperaturni prag 1,5 stopinje (določen v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015) presežen. Številne vlade že poskušajo obravnavati grožnjo hujših vremenskih razmer zaradi podnebnih sprememb, podatki pa kažejo, da se je število smrti zaradi naravnih nesreč v zadnjih letih zmanjšalo. Kljub temu se pričakuje, da bodo gospodarski stroški podnebno povzročenih katastrof močno narasli.

Poročilo ugotavlja, da se svet ni uspel prilagoditi posledicam podnebne krize. Guterres je obsodil bogate države, ki so svetu v razvoju obljubile pomoč, a je niso izpolnile. "Škandal je, da razvite države prošenj in opozoril niso vzele resno in so se ogradile od svojih zavez, da bodo pomagale državam v razvoju," je dejal.

Poročilo Združenih narodov pravi, da je takšne sicer neizogibne "izgube in škodo" mogoče omejiti s pravočasnim ukrepanjem, da preprečimo nadaljnje segrevanje in se prilagodimo na povišanje temperature. Vprašanja v zvezi z odškodnino za škodo, ki jo revni narodi utrpijo zaradi emisij, ki jih povzročajo bogate države, bodo imela pomembno vlogo na prihajajočih podnebnih pogovorih ZN v Egiptu to jesen.

Svet bi lahko prihranil bilijone

V ločeni študiji so raziskovalci z univerze Oxford potrdili, da bi prehod svetovnega gospodarstva na nizkoogljično podlago do leta 2050 globalno prihranil vsaj 12 bilijonov dolarjev v primerjavi s sedanjimi ravnmi porabe fosilnih goriv. Naraščajoče cene plina pa so že pokazale ranljivost gospodarstev, odvisnih od fosilnih goriv. Študija, objavljena v reviji Joule, je pokazala, da bi hiter prehod na obnovljivo energijo in druge oblike čiste energije koristil gospodarstvu, saj so stroški zelene tehnologije močno padli.