Na splošno je študija pokazala, da 18 od 31 merjenih vitalnih področij, vključno s koncentracijo toplogrednih plinov, vsebnostjo toplote v oceanu in izginjajočo maso ledu, postavlja zaskrbljujoče nove rekorde. "Posodobljeni vitalni znaki, ki jih predstavljamo, v veliki meri odražajo posledice neusmiljenega 'poslovanja kot običajno'. Tudi učinki pandemije covida-19, povezani s podnebjem, so bili kratkotrajni," so zapisali avtorji študije. Medtem ko je pandemija zaprla gospodarstva in spremenila način razmišljanja ljudi o delu, šoli in potovanjih, ni veliko prispevala k zmanjšanju skupnih svetovnih emisij ogljika. Izpusti fosilnih goriv so se v letu 2020 rahlo znižali, vendar avtorji poročila, objavljenega v reviji BioScience, pravijo, da so izpusti ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida "v letih 2020 in 2021 postavili nove rekorde koncentracije v ozračju".

Kot številni drugi znanstveniki tudi William Ripple, ekolog na državni univerzi Oregon, ki je soavtor nove raziskave, ugotavlja: "Potrebne so sistemske spremembe, ki morajo preseči politične nazore in delitve." 

Zaskrbljujoči rekordi

Študija je izpostavila, da je število glav živine, ki je pomemben vir plinov, ki segrevajo planet, zdaj preseglo 4 milijarde, njihova skupna masa pa je večja od mase vseh ljudi in divjih živali skupaj. Predvsem zaradi tega so ravni metana, najbolj škodljivega toplogrednega plina, rekordne. Dodatna težava pri tem pa je tudi dejstvo, da je vse več kmetijskih površin namenjenih pridelavi krme in ne neposredni pridelavi hrane za potrošnike, kot npr. pšenice za moko in poljščin.

Stopnja izgube gozdov v brazilski Amazoniji se je v letih 2019 in 2020 močno povečala in dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 12 letih, leta 2020 pa je bilo izkrčenih 1,11 milijona hektarjev gozdov. Zakisanost oceanov je blizu zgodovinskega rekorda in v kombinaciji z višjimi temperaturami oceanov ogroža koralne grebene, od katerih je zaradi hrane odvisnih več kot pol milijarde ljudi, vplivajo pa tudi na turizem in varovanje pred posledicami hudih vremenskih vplivov, poplav, nevihtnega valovanja.

Grenlandija in Antarktika sta pred kratkim pokazali rekordno nizke ravni ledene mase od novega leta do danes. Leta 2020 je bila minimalna poletna količina ledu v Arktičnem oceanu druga najmanjša v zgodovini, debelina ledenika pa je prav tako postavila novo najnižjo vrednost vseh časov. Ledeniki se topijo veliko hitreje, kot so znanstveniki predvideli, vsako leto izgubijo za tretjino več snega in ledu kot pred 15 leti.

V študiji je bilo tudi nekaj svetlih točk, vključno s subvencijami za fosilna goriva, ki so dosegle rekordno nizko raven, in odprodajo fosilnih goriv, ki je dosegla rekordno visoko raven, toda pri tem se je pozitivno sporočilo znanstvenikov tudi končalo."Politike za ublažitev podnebne krize ne bi smele biti osredotočene na lajšanje simptomov, ampak na odpravljanje njihovega temeljnega vzroka: prekomernega izkoriščanja Zemlje," piše v poročilu. Le če se lotimo tega osrednjega vprašanja, navajajo avtorji, bomo lahko "zagotovili dolgoročno vzdržnost človeške civilizacije in dali prihodnjim generacijam priložnost za razvoj".

Podnebna vzgoja obvezni del učnih načrtov

Zaradi omejenega časa, ki je na voljo, se morajo prednostne naloge preusmeriti na takojšnje in drastično zmanjšanje nevarnih kratkotrajnih toplogrednih plinov, zlasti metana. V luči teh dejstev avtorji prav tako poudarjajo potrebo po postopnem opuščanju in prepovedi fosilnih goriv ter razvoju globalnih strateških podnebnih rezerv za zaščito in obnovo naravnih ponorov ogljika in biotske raznovrstnosti. Podnebna vzgoja pa bi morala postati del šolskih učnih načrtov po vsem svetu.