prehranska varnost

22. 03. 2024 08.05

Voda lahko zagotovi mir ali postane orožje

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Trajnostno

14. 02. 2024 06.00

Kmet dobi manjkajoče pridne roke, pobiralci pa zdravo hrano po nižji ceni

Kmetje imajo kakovostno sonaravno pridelane pridelke, a premalo rok, da bi jim pomagale pridelke pobrati. Pobiralci pa si želijo zdrave hrane po dostopni ceni. Pobiranje pridelkov po navadi poteka v sproščenem vzdušju, med ljudmi v naravi se vzpostavi medsebojno zaupanje in druženje. Kmetje so veseli, da je pridelek pobran, pobiralci pa veseli, da so se oskrbeli s kakovostnimi pridelki po nižji ceni. To je koncept sooskrbovalnice Desetinka, ki se je začela pod okriljem Eko civilne iniciative Slovenija.

Ekologija

07. 01. 2024 07.00

Bodo sladkarije 'nova žrtev' podnebne krize?

Vse kaže, da bo po kavi, avokadu, pivu, tekili in prosecu ogrožena še ena priljubljena razvada – sladkarije. Podnebna kriza namreč vpliva tudi na pridelek sladkorja, ki se je zato na trgu že močno podražil. Cene sladkorja so bile lani namreč najvišje v zadnjih 12 letih, to pa se ponekod že pozna tudi na cenah sladkarij na trgu.

Naslovnica

09. 12. 2023 13.00

Ključni podnebni sistemi pred zlomom

Skupina 200 podnebnih znanstvenikov svari pred petimi hkratnimi podnebnimi točkami preloma v boju proti podnebnim spremembam, ki bi lahko imele uničujoče posledice za človeštvo, vključno z množičnimi selitvami, finančnim propadom in bojem za hrano, saj se planet segreva hitreje od predvidevanj. Propad velikega Atlantskega toka v kombinaciji z globalnim segrevanjem bi na primer lahko povzročil izgubo polovice svetovnih površin za gojenje pšenice in koruze.

Beseda o Zemlji

20. 05. 2023 07.26

Pogosto v senci in spregledane, a ena samotarka opravi delo 100 domačih čebel

V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo čebelam, predvsem tistim, ki pridelujejo med. Kranjska čebela je pri nas zaščitena in čebelarji zanje lepo skrbijo. Divje čebele pa pogosto ostajajo v njihovi senci in so prepuščene same sebi, čeprav so zaradi svojega načina življenja še bolj ogrožene. V Sloveniji sicer živi več kot 570 vrst divjih čebel, ki so pri opraševanju celo bolj učinkovite od medonosnih čebel. Poleg njih so pomembni tudi drugi divji opraševalci, ki v kmetijstvu opravijo vsaj polovico opraševanja.

Slovensko

12. 12. 2022 06.00

'Posejmo čim več, da bomo čim bolj samooskrbni'

Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bodo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo, poziva Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Trajnostno

29. 06. 2022 08.55

Ogrožena svobodna pridelava hrane: Bo treba vsako kokoš z dvorišča prijaviti?

Evropska komisija pripravlja novo uredbo, veljati naj bi začela jeseni, ki razburja evropsko pa tudi slovensko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu omogoča domača jajca, ta pa bi nosil tudi stroške takšne registracije, se bojijo v Ekoci. Slovenskih kokoši in jajc ne damo, so složni številni, ki so podpisali evropsko peticijo, s katero želijo sporočiti, da je takšna uredba nesprejemljiva. Za svobodne kokoši in za svobodno pridelavo hrane gre, so jasni v Ekoci, kjer temu predlogu glasno nasprotujejo. Na kmetijskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da je predvideno odstopanje od obveznosti registracije za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo.

Beseda o Zemlji

09. 01. 2022 07.10

Boj za ohranitev ogroženih slovenskih semen: naredili prvi korak, je to dovolj?

Prehranska varnost se prične z zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Eko civilni iniciativi Slovenije. Potem ko so skoraj dve leti državo opozarjali, kako pomembno je ohraniti semenarski center (SPC PTUJ), kjer ohranjajo avtohtona semena, a je ta prešel v roke tujega lastnika, je država storila prvi korak za njegov odkup. Kupnina za prenos premoženjske celote SPC Ptuj je državo stala 547.000 evrov. Upanje, da bomo ohranili še peščico ohranjenih slovenskih avtohtonih semen, tako še vedno ostaja. A kot svarijo v Ekoci, kjer potezo kmetijskega ministrstva sicer pozdravljajo, se jim, dokler v državi ne bo celovitega pristopa vse od semena pa do krožnika, slabo piše.

Ekologija

14. 11. 2021 14.00

Zaradi 'peklenske vročine' sijajna letina bombaža, a ogrožena prehranska varnost

Pridelovalci bombaža v Egiptu se veselijo bogate letine. Navdušeni so tudi nad rastjo cen odkupne cene bombaža, ki se je skorajda podvojila. Razlog za dobro letino so višje temperature, h katerim so pripomogle tudi podnebne spremembe – bombaževec namreč za svojo rast potrebuje toploto in vodo. A medtem ko je to za pridelovalce in lastnike polj bombaževca dobra novica, strokovnjaki opozarjajo, da so zaradi temperaturnih sprememb ogrožene letine žit, ki so ključne za prehransko varnost države. Naslednje leto bo Egipt gostil podnebno konferenco, ki je letos potekala v Glasgowu.

Zelena energija

27. 06. 2021 09.00

Podnebna nevtralnost v Sloveniji? Le sprememba energenta ne bo dovolj

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.