pragozd

03. 08. 2024 11.16

Razpad prelomne točke, ki bi Evropo pahnila v mraz, že med leti 2037 in 2064?

Nova raziskava prvič napoveduje obdobje, v katerem bi lahko prišlo do razpada zalivskega toka. Zalivski tok služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. Posledice njegovega razpada bi bile za Evropo zato katastrofalne, znanstveniki pa so prvič napovedali, kdaj bi se to lahko zgodilo. In napoved je zaskrbljujoča.

Ekologija

22. 07. 2024 13.28

Amazonski pragozd se vedno slabše spopada s sušo

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

Ekologija

25. 02. 2024 09.43

Bi pljuča sveta lahko prelomno točko dosegla mnogo prej, kot so predvidevali?

Nove raziskave opozarjajo na zaskrbljujoč trend, ki ogroža amazonski pragozd. Skoraj 50 odstotkov tega neprecenljivega ekosistema za preživetje na našem planetu ogrožajo podnebne spremembe in deforestacija. In kaj če bo presegel točko preloma? Kaj lahko pričakujemo?

Ekologija

25. 12. 2023 16.11

Korak bližje avtocesti skozi srce amazonskega deževnega gozda

Brazilski poslanci so sprejeli predlog zakona za asfaltiranje avtoceste, ki bi potekala skozi osrčje amazonskega deževnega gozda. Zakon mora sicer potrditi še senat. Znanstveniki pa opozarjajo, da bo avtocesta ogrozila že tako ranljivo prihodnost največjega tropskega deževnega gozda na svetu.

Ekologija

26. 03. 2023 17.47

Kako trend, ki je obnorel svet, krči amazonski pragozd

Skorajda vsepovsod na nas čakajo izdelki iz kolagena, ki obljubljajo lepotne učinke in upočasnitev staranja. Dodajanje kolagena naj bi krepilo nohte, lase, celo preprečevalo bolečine v sklepih. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da te trditve niso znanstveno dokazane. Poročila pa kažejo, da je zaradi trenda, ki je obnorel svet, ogrožen amazonski pragozd.

Ekologija

12. 02. 2023 08.00

Degradirana že več kot tretjina Amazonskega pragozda

Požari, spreminjanje gozdnih površin v monokulture poljščin, izsekavanje gozdov in pomanjkanje vode so privedli do degradacije 38 odstotkov amazonskega deževnega gozda. Znanstveniki svarijo, da se čas izteka in da je treba pljuča sveta zaščititi zdaj.

Beseda o Zemlji

15. 01. 2023 10.28

Po poteh deforestacije: Logika krčenja gozdov je enaka povsod

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

Beseda o Zemlji

20. 10. 2022 14.50

Trpljenje delavcev na plantažah in padla drevesa v Amazoniji na naših krožnikih

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

Beseda o Zemlji

14. 09. 2022 07.00

Zaskrbljujoče ugotovitve: nekateri deli pljuč sveta dosegli točko preloma

Obsežni deli amazonskega pragozda si morda ne bodo nikoli več opomogli, kažejo zaskrbljujoče ugotovitve nove raziskave. Nekatera območja deževnega gozda so namreč že dosegla točko preloma.

Ekologija

07. 08. 2022 07.14

Brazilija prižgala zeleno luč za 'veliko cesto' skozi amazonski pragozd

V Braziliji, kjer so zabeležili rekordno raven deforestacije, okoljevarstveniki opozarjajo, da bo sredi amazonskega deževnega gozda zdaj zrasla asfaltirana avtocesta. Odobrili so namreč načrt za asfaltiranje prometnice skozi središče amazonskega deževnega gozda. Nova prometna pot bi nezakonitim sekačem omogočila lažji dostop do nedotaknjenih območij, se bojijo strokovnjaki in okoljevarstveniki. To še povečuje strah pred krčenjem gozdov in nezakonito sečnjo v času, ko moramo narediti vse, da ohranimo svetovne gozdove. Amazonski pragozd je namreč ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. A krčenje gozdov v brazilskem amazonskem pragozdu je v prvi polovici leta 2022 doseglo rekordno raven, kažejo podatki vesoljske raziskovalne agencije Inpe.

Ekologija

10. 07. 2022 18.00

Pravljični konec za skoraj izumrle modre are? Prikupno vrsto vrnili domov

Kdo se ne spomni prikupne papige Blue? Spixov makav je 'svetovno slavo' doživel leta 2011 z animiranim filmom Rio. Risanka pripoveduje o papigi po imenu Blue, ki je bila vzgojena v ujetništvu, a v želji po tem, da bi svojo vrsto rešila pred izumrtjem, prepotuje kilometrske razdalje – vse od Minnesote do Brazilije. In vrsta je, vsaj začasno, doživela pravljičen konec. S pomočjo posebnega mednarodnega programa jo je strokovnjakom uspelo znova naseliti v domačem pragozdu. Jato ptic so pred mesecem dni spustili v pragozd in doslej so preživele prav vse. To je sicer le prvi korak, za zdaj so izpustili osem ptic, decembra se jim jih pridruži še 12.

Ekologija

08. 05. 2022 07.00

Pljuča sveta izsekavajo z rekordno hitrostjo: neslavni rekord za rekordom

Izsekavanje amazonskega pragozda je aprila doseglo rekordno raven. Ta mesec je bila namreč izsekana skoraj dvakrat večja površina gozdov kot aprila lani. Okoljske aktiviste skrbi, da se stopnja deforestacije v pljučih sveta stopnjuje z nezaslišano hitrostjo. To je namreč že tretji neslavni mesečni rekord letos, in to kljub zavezam svetovnih voditeljev na lanskem COP26, da bo svet ustavil deforestacijo.

Ekologija

21. 11. 2021 07.04

Bomo v Evropi le prepovedali izdelke, ki dušijo pljuča sveta?

Pljuča sveta v Braziliji so se letos rekordno skrčila. Tam so namreč izsekali 13.000 kvadratnih kilometrov amazonskega gozda, le v zadnjih mesecih se je ta skrčil za velikost polovice metropole Rio de Janeiro, tudi drugod po svetu se gozdovi bliskovito krčijo. Bodo z evropskih polic končno izginili proizvodi, povezani s krčenjem gozdov po svetu? Evropska komisija je te dni objavila dolgo pričakovan predlog na področju uvoza blaga povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov. Kot ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus, gre za pomemben korak za zaščito gozdov, ki pa ne odpravlja temeljnih vzrokov za deforestacijo.

Ekologija

13. 09. 2021 17.50

Rekordno število umorov ljudi, ki se upirajo posegom v okolje

V lanskem letu so po svetu zabeležili rekordno število umorov ljudi, ki so se zavzemali za ohranitev svojega okolja in narave. Več kot 200 ljudi je bilo namreč ubitih, medtem ko so skušali preprečiti posege v gozdove, reke in druge ekosisteme.

Ekologija

14. 07. 2021 19.16

Še ena raziskava potrdila, da Amazonski pragozd proizvede več CO2, kot ga posrka

Zmanjševanje izpustov CO2 je nujno, če želimo omiliti podnebne spremembe. Ne moremo se namreč zanašati na to, da bo narava sama iz ozračja odstranila presežke emisij. Zaradi številnih gozdnih požarov je namreč ravno obratno. Amazonski deževni gozd namreč v zadnjih letih proizvede kar trikrat več izpustov CO2, kot ga je sposoben absorbirati, je pokazala nova raziskava brazilskih znanstvenikov.

Ekologija

01. 05. 2021 05.05

Nova raziskava: Amazonski pragozd sprošča več CO2, kot ga posrka

Amazonski deževni gozd je med letoma 2010 in 2019 v ozračje sprostil za kar 20 odstotkov več ogljikovega dioksida, kot ga je iz njega posrkal, je pokazala raziskava, izsledki katere so bili objavljeni v znanstveni reviji Nature Climate Change.

Beseda o Zemlji

24. 08. 2019 07.00

'Z vsakim mega požarom se verjetnost, da bomo stvari spravili v red, zmanjša'

Gorijo 'pljuča Zemlje'. Požari v Amazoniji so letos med najhujšimi v moderni zgodovini, a žal ne gori le tam. Sistem za opozarjanje o gozdnih požarih je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov. S klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o kompleksnih posledicah požarov in o tem, kakšni ukrepi na mednarodni ravni so potrebni, da ustavimo ognjene zublje, ki neusmiljeno goltajo neokrnjene ekosisteme na Zemlji.

Ekologija

20. 04. 2019 13.31

Iz Ljubljanice potegnili tono smeti: kolesa, mizice, celo skuter

Prostovoljci so pred dnevom Zemlje znova organizirali čiščenje Ljubljanice in njenih nabrežij. Potapljači so iz korita reke znova potegnili kupe smeti, med drugim kolesa, prometne znake, gostilniške mize in celo skuter.

Zelena Slovenija

21. 03. 2018 06.16

Drevesa lahko shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj in prihranijo do 50 odstotkov energije za ogrevanje

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Drevesa izboljšujejo mestno mikroklimo, pomagajo privarčevati energijo za ogrevanje in s strateškim umeščanjem shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj. V Ljubljani je okoli 65.000 dreves, vrednost enega je ocenjena na 2300 evrov. Najvišje drevo pri nas je Sgermanova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra.