posek

06. 07. 2024 08.51

'Pojav najbolj nevarnih tujerodnih organizmov v naših gozdovih le vprašanje časa'

Strokovna javnost je enotna, da je pojav najbolj nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih le vprašanje časa. V primeru, da njihove ustalitve in razširjanja ne bomo uspeli omejiti, so predvidene posledice lahko obsežne – tako iz vidika ekonomskih škod kot tudi vpliva na ekološke in socialne funkcije gozdov, opozarja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. "Zdravje gozdov ni samoumevno. Za to, da bodo naši gozdovi lahko tudi v prihodnosti nudili vse dobrine in storitve, smo odgovorni vsi," poudarja.

Ekologija

25. 12. 2023 16.11

Korak bližje avtocesti skozi srce amazonskega deževnega gozda

Brazilski poslanci so sprejeli predlog zakona za asfaltiranje avtoceste, ki bi potekala skozi osrčje amazonskega deževnega gozda. Zakon mora sicer potrditi še senat. Znanstveniki pa opozarjajo, da bo avtocesta ogrozila že tako ranljivo prihodnost največjega tropskega deževnega gozda na svetu.

Ekologija

09. 01. 2023 13.52

'Gozdni masaker' na Rožniku? MOL in ZGS trdita, da je posek 380 dreves nujen

"Pred kratkim se je na Rožniku začelo intenzivno sekanje odraslega drevja, ki neukemu opazovalcu deluje kot pravi masaker, mestoma dobesedno golosek. Sprehod po gozdu mimo posekanih območij skoraj ne spominja več na naš Rožnik, temveč na neke druge, tuje kraje," so nad posekom na območju ljubljanskega Rožnika zgroženi sprehajalci. Poškodbe gozda po naravnih ujmah, kot sta bila žledolom in vetrolom, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov, pa pojasnjujejo na Zavodu za gozdove, kjer mirijo, da tudi mladi gozd opravlja vse ekološke funkcije, za nekaj časa trpi le estetska.

Beseda o Zemlji

20. 10. 2022 14.50

Trpljenje delavcev na plantažah in padla drevesa v Amazoniji na naših krožnikih

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

Trajnostno

24. 08. 2021 08.00

Ljubljana, mesto dreves, znova izbira drevo leta

Prestolnica, mednarodno priznano mesto dreves, bo že tretje leto zapored okronala drevo leta. Katero drevo si zasluži ta laskavi naziv, bodo znova odločili Ljubljančani in Ljubljančanke. Drevesa so v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco ter filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak. Naravno razrasla so lepa in z vsemi svojimi koristmi izboljšujejo kakovost bivanja.

Ekologija

21. 03. 2019 12.19

Dve tretjini Slovencev gozd obišče najmanj enkrat na mesec

Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka z geslom Učimo se z gozdovi – gozd je modrost!. Gozdovi nudijo in dolgoročno ohranjajo čist zrak, tla in vodo, igrajo pa tudi ključno vlogo pri reševanju največjih izzivov, s katerimi se soočamo danes – podnebnimi spremembami, odpravljanjem lakote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti.

Zelena Slovenija

21. 03. 2018 06.16

Drevesa lahko shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj in prihranijo do 50 odstotkov energije za ogrevanje

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Drevesa izboljšujejo mestno mikroklimo, pomagajo privarčevati energijo za ogrevanje in s strateškim umeščanjem shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj. V Ljubljani je okoli 65.000 dreves, vrednost enega je ocenjena na 2300 evrov. Najvišje drevo pri nas je Sgermanova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra.