naravni viri

21. 03. 2025 15.43

V zadnjih 50 letih smo izgubili ledeno ploščo v velikosti Nemčije

Ledeniki, naravni zalogovniki vode, se vztrajno krčijo. Masa ledu je lani tretje leto zapored nazadovala v vseh ledeniških regijah po svetu, je ob prvem svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija. Leto 2024 je bilo tako po nazadovanju ledenikov četrto najslabše, odkar se zbirajo podatki. V WMO so ob tem opozorili na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. V zadnjih 50 letih smo izgubili ledeno ploščo v velikosti Nemčije.

Beseda o Zemlji

09. 01. 2025 06.00

Zakladnica, ki se je želi polastiti Trump: ključna točka pregrete prihodnosti sveta

Neokrnjena Grenlandija, ki v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov, vedno bolj diši Donaldu Trumpu. Novopečeni predsednik ZDA odkrito priznava, da bi se rad polastil te naravne zakladnice. Celo z vojaškim zavzetjem. A Grenlandija ni ključna le za to, ker v svojem nedrju varuje redke vire, ampak ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju dnevnega vremena za milijarde ljudi, prav tako pa je od tega, kaj se dogaja tam, odvisno tudi, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb. Zato bodo vanjo v prihodnosti uprte vse oči sveta, svarijo znanstveniki.

Beseda o Zemlji

06. 10. 2024 12.36

Kemikalije v oblačilih – kako se izogniti tveganjem?

Zveza potrošnikov Slovenije je ugotovila, da je od 166 vzorcev spodnjega perila kar tretjina vsebovala kemikalije iz skupine bisfenolov. Desetina je z njimi tako obremenjena, da jih je ZPS uvrstila v rdečo skupino. Kako v poplavi tekstilnih izdelkov izbrati neškodljive in zaščititi svoje zdravje?

Ekologija

21. 09. 2024 13.10

Zaklali bodo na stotine slonov in divjih živali, da bodo nahranili prebivalstvo

Afrika je še vedno v kripljih hude suše. Posledično na območjih, kjer že tako vlada pomanjkanje, ni več hrane. Zimbabve in Namibija sta tako sprejela odločitev, da bodo pobili na stotine slonov, da bi nahranili prestradane prebivalce južnoafriških držav, ki se soočajo s peklensko sušo.

Ekologija

01. 08. 2024 07.08

Živimo 'na kredo': Človeštvo porabilo vse vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v letu dni

Danes obeležujemo neslavni dan - svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Letos je ta dan nastopil dan prej kot lani, kar pomeni, da smo še dan prej presegli obnovitveno sposobnost našega planeta.

Zeleni teden

09. 06. 2023 14.24

'Več potrošnje pomeni večje breme za planet'

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Trajnostno

27. 05. 2023 08.00

Mrgoleč vir beljakovin: namesto na krožnikih ljudi, okolju prijazna krma za živali

Človeška populacija skokovito narašča, posledično pa bo treba v bližnji prihodnosti bistveno povečati proizvodnjo hrane. Kot rešitev se že dlje časa omenjajo žuželke, ki so nizkoogljični vir beljakovin. Pa bomo ljudje sploh lahko kdaj sprejeli nenavaden, mrgoleč vir hranil? Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so pokazali, da je mogoča tudi drugačna pot. Ni namreč nujno, da se žuželke znajdejo na naših krožnikih. Predlagajo, da raje določene vrste žuželk uporabimo kot vir beljakovin za hrano živali. S tem pa rešimo še en velik problem: odvisnost Evrope od soje, zaradi katere v Amazoniji padajo drevesa.

Ekologija

14. 03. 2023 06.05

Plastikoza: Znanstveniki odkrili novo bolezen, ki ogroža ptice

Morske ptice, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo novo bolezen, ki so jo poimenovali plastikoza, imajo brazgotine na prebavilih zaradi dolgotrajnega uživanja plastičnih odpadkov. Znanstveniki iz Naravoslovnega muzeja v Londonu pravijo, da bo povsem nova bolezen plastikoza, ki prizadene prebavni trakt, verjetno prizadela tudi druge vrste ptic, poroča Guardian.

Trajnostno

10. 12. 2022 07.21

Brez prilagoditev bo voda slabša, hrana in energija dražji, poplave bolj pogoste

Strokovnjaki že dolga leta opozarjajo, da so svetovna mesta vedno bolj naseljena in hkrati vedno bolj na udaru podnebnih sprememb. Kakšni izzivi so pred mesti in zakaj je odgovor v krožnih mestih, ki bi uspešno naslavljala ravnanje z viri?

Trajnostno

17. 07. 2022 11.46

Kako zmanjšati ekološki odtis? 'Najmočnejše trajnostno orodje, ki ga imamo, so vilice'

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Trajnostno

14. 05. 2022 10.32

Bi zamenjali goveje za 'gobje' meso in tako pripomogli k rešitvi gozdov?

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.

Trajnostno

28. 03. 2022 08.04

Skupnostni vrt v Litiji vsako leto bogato obrodi: Kar se posadi – to se razdeli

Paradižnik, maline, jagode, česen, čebula, buče, špinača, kumare, melancane, redkvice, koleraba, čiliji, solata in paprike. Vonj po žajblju, meti, drobnjaku, pehtranu, melisi, ameriškem slamniku, ognjiču ... To je v sezoni podoba skupnostnega vrta v Litiji, ki je v tem letnem času še malce neurejen, a po maju, ko pridni prostovoljci poprimejo za lopate in motike, začne pridobivati sijaj. Sprva so želeli v okviru projekta višek pridelkov prodajati tudi na trgu, a kmalu se je izkazalo, da zahteva pridelava hrane v tolikšnih količinah, kot so si zastavili, precej več časa, znanja in pridnih rok, zato so se prilagodili in filozofijo spremenili v "Kar se posadi – to se razdeli". Vsak, ki je vključen ter obdeluje vrt in ga soustvarja, dobi tudi delež pridelane hrane.

Beseda o Zemlji

14. 11. 2021 10.40

'Pretresov zaradi podnebnih sprememb civilizacija ne more preživeti'

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Ekologija

08. 10. 2021 17.39

V Kvarnerju postavili umetni podvodni ribji greben

V morju zaliva Sveti Peter nedaleč od kraja Valun na otoku Cres so postavili prvi umetni ribji greben v primorsko-goranski županiji, so sporočili s sedeža županije na Reki. Projekt je namenjen predvsem ohranitvi podmorskih ekosistemov.

Trajnostno

11. 07. 2021 16.38

Smo pripravljeni na laboratorijsko pridelano hrano?

Na prvi poletni šoli, ki je potekala v Ljubljani ter združuje oblikovanje in znanost, je 23 udeležencev iz različnih držav odprlo vprašanja o okolju in vse večji prisotnosti sintetične hrane. Ta se zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in omejene razpoložljivosti naravnih virov hrane že zdaj pojavlja kot rešitev za prihodnost. Pa smo ljudje pripravljeni na takšno preobrazbo?

Podnebne spremembe

25. 01. 2019 09.28

Svetovna mesta tonejo: trenutno ogroženih več kot 800 milijonov ljudi

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.