Kljub čedalje večjim prizadevanjem po sistemih, ki izboljšujejo rabo energije, globalna potreba po energiji narašča. Vzrok je rast prebivalstva. Leta 2030 bo po napovedih na svetu živelo 600 milijonov več ljudi kot danes, leta 2050 pa naj bi se svetovno prebivalstvo povečalo za skoraj dve milijardi oziroma na Zemlji bo živelo deset milijard ljudi.

Na drugi strani je na stotine milijonov ljudi - večina v Afriki -  brez osnovne energetske infrastrukture. Vsak osmi zemljan ostaja brez električne energije za osvetlitev, komunikacijo, izobraževanje, hlajenje. Na eni strani globalna rast prebivalstva, na drugi države v razvoju, ki prehajajo skozi energetsko intenzivno obdobje urbanizacije in industrializacije, pomenijo da bo potrebno proizvesti veliko več energije.

Vprašanje pa je, kako bo svetu to uspelo brez, da se poslabšajo podnebni kazalniki. Študija Environmental Research Letters kaže, da bo globalni BDP do leta 2100 za 37 odstotkov nižji, kot bi bil brez vplivov globalnega segrevanja. Nenazadnje smo to v Sloveniji spoznali letos s katastrofalnimi avgustovskimi poplavami, katerih kumulativna škoda je ocenjena na 10 milijard evrov- zneska, ki bi skoraj zadostoval za gradnjo nove jedrske elektrarne. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo bi se brez izboljšav globalne energetske intenzivnosti v zadnjih dveh desetletjih rast emisij skoraj podvojila.

Odpadna energija- skriti vir o katerem premalo govorimo

Vsakič, ko motor deluje, ustvarja toploto. Če ste doma kdaj pomolili roko za hladilnik, ste začutili toploto. Ohranjanje svežine hrane v velikih  hladilnih vitrinah in zamrzovalnikih nakupovalnih središč danimo na ta način ustvarja občutne količine presežne toplote. Podoben proces velja za hlajenje podatkovnih centrov, ki se zaradi pojava velikih jezikovnih modelov umetne inteligence, pospešeno gradiojo po vsem svetu. 

Ta presežna toplota se trenutno sprošča v zrak brez kakršnega koli poskusa ponovne uporabe. "V širši raziskavi smo ugotovili, da vso energijo za ogrevanje Evropa že ima. Govorim o uporabi odpadne toplote, ki je stranski produkt proizvodnje v industriji, denimo visoko temperaturne tehnologije, drugi velik proizvajalec odpadne toplote so podatkovni centri in denimo velike trgovine, supermarketi, ki s tem, ko hladijo izdelke, proizvajajo veliko odvečne toplote," pravi Saška Rihtaršič, direktorica podjetja, ki se ukvarja z energijo, Danfoss Trata.

V EU je na voljo približno 2.860 teravatnih ur odpadne toplote letno, velik del bi lahko ponovno uporabili. Skupna potreba po toploti in vroči vodi v stanovanjskih in storitvenih zgradbah znaša približno 3.180 teravatnih ur letno. V ljubljanskem podjetju nameravajo z odvečno toploto ogrevati vso toplo vodo. Matiično podjetje z Danske je za pilotni projekt izbralo prav Slovenijo. "Zato pa imamo strategijo in resne namene. In ko vidiš, da to pomeni dolgoročni razvoj poslovanja, se takšne investicije lažje upravičijo. Naši kupci že zahtevajo zelene pristope k poslovanju, tudi banke danes financirajo in dajejo ugodnejša posojila podjetjem, ki imajo implementirano trajnostno ali ESG strategijo," odgovarja Rihtaršičeva. 

Odpadno energijo lahko uporabijo proizvajalci sami, ali jo denimo ponudijo v sistemih daljinskega ogrevanja. En način notranje uporabe odpadne toplote je z namestitvijo toplotne črpalke. Ta odpadno toploto z uporabo električne energije dvigne na višji, uporabni temperaturni nivo. "30 odstotkov vse svetovne energije porabimo v stavbah, večina za ogrevanje ali hlajenje. Brez razogljičenja tega dela, ne bomo uspeli razogljičiti družbe. Začeti pa se mora v mestih, kjer je na voljo daljinsko ogrevanje. Daljinsko ogrevanje je tista tehnologija, ki vire odpadne toplote tudi s pomočjo toplotnih črpalk vključi v sistem in po potrebi shranjuje to energijo, da je na voljo uporabniku, ko jo ta potrebuje." 

Evropska unija denimo že priporoča gradnjo podatkovnih centrov prav zaradi odpadne toplote bližje urbanim središčem. S pojavom sistemov umetne inteligence, ki za svoje delovanje potrebujejo ogromne količine podatkov pa se bo na eni strani povečala potreba po dodatni električni energiji, na drugi pa še več odpadne toplote. Rihtaršičeva meni, naj gospodarstvo ne čaka vlade, ampak naj potegne voz, tako bodo podjetja tudi lažje preživela. "Pomembno je, da imajo podjetja dolgoročno strategijo razogljičenja lastnega poslovanja, kot tudi vizijo, kako bodo s svojimi izdelki in rešitvami to omogočila svojim kupcem. Na ta način bodo postavila razogljičenje v ospredje svoje poslovne strategije razvoja in rasti."