Na okrogli mizi  o nevarnostih uporabe herbicida glifosat so spregovorili Jernej Drofenik z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni) ter Miran Rajšp iz Ekološke iniciative Rače.

EK ne bo uvedla novih postopkov v zvezi z glifosatom

Evropska komisija je kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata decembra 2017 na podlagi razpoložljivih podatkov ter izida glasovanja držav članic sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid, lani poleti pa je kljub odločitvi sodišča v San Franciscu, da mora agrokemični velikan Monsanto moškemu, ki naj bi zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati visoko odškodnino, sporočila, da ne bo uvedla novih postopkov v zvezi z glifosatom.

Interes industrije, da stanje ostane nespremenjeno, velik

Slovenija je konec 2017 glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, pri čemer je slovensko stališče, da je treba glifosat prepovedati, vendar ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. Je pa vlada nato podprla zmanjšanje vseh fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe glifosata v nekmetijskih dejavnostih.

"Globalno se je uporaba glifosata v zadnjih desetih letih povečala za skoraj 15-krat, zato je interes industrije in korporacij, da tako ostane, seveda ogromen," je opozoril Šoltes in ocenil, da je celovita prepoved uporabe glifosata na ravni EU edina logična poteza. Več poguma in pokončnosti bi Šoltes pričakoval tudi od Slovenije.

Šoltes je opozoril še na izredno netransparenten postopek za odobritev herbicidov na ravni EU, v katerem nenehno prihaja do konflikta interesov pa tudi do omejevanja dostopa javnosti do informacij. Ker je Evropska agencija za varnost hrane zavrnila poziv evropskih Zelenih k razkritju vseh študij o glifosatu, so se ti obrnili na Sodišče EU, da se izreče o transparentnosti postopka.

V Račah želijo občutno povečati proizvodnjo glifosatnih pripravkov

Na okrogli mizi je beseda tekla tudi o načrtih tovarne kemičnih izdelkov Albaugh, ki je v ameriški lasti in želi v Račah občutno povečati proizvodnjo glifosatnih pripravkov ter za ta namen pridobiva tudi okoljevarstveno soglasje.

Rajšp je povedal, da se v Račah soočajo z veliko okoljskimi tveganji, med katerimi je tudi načrt Albaugha, da tam postavi center herbicidov za celotno Evropo. Podjetje je Agencijo RS za okolje zaprosilo za šestkratno povečanje proizvodnje, odločitev pa še ni znana, je spomnil Rajšp in omenil, da jim je uspelo doseči, da bo Albaugh financiral študijo o rakavih obolenjih v regiji, ki jo že izvaja Onkološki inštitut, rezultati naj bi bili znani že marca.

V Sloveniji glavna težava nekmetijska raba

Drofenik je medtem pojasnil, da je v Sloveniji glavna težava nekmetijska raba glifosata, saj se ga kar od 75 do 85 odstotkov uporablja na nekmetijskih površinah, kot so železnice, ceste, vrtovi itd. Spomnil je, da bo od oktobra letos v Sloveniji prepovedana raba vseh herbicidov, tudi glifosata, na vseh nekmetijskih površinah, razen cestah in železnicah, kjer bo še veljalo prehodno obdobje do leta 2021.

Na vprašanje, kaj pričakuje po letu 2022, ko se izteče trenutno dovoljenje na ravni EU, je Drofenik povedal, da glede na trenutna stališča pričakuje spremembe pravnega okvira v smer, da glifosata ne bo več v rabi. Opozoril pa je, da obstaja kar nekaj pesticidov, ki imajo veliko bolj problematične lastnosti od glifosata, alternative glifosatu pa so pogosto dražje.