Evropska unija in svet se soočata z resno investicijsko vrzeljo pri uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma in trajnostnih razvojnih ciljev, svarijo v Bruslju.

V naslednjih desetih letih na svetovni ravni potrebujemo približno šest bilijonov evrov naložb v trajnostno energijo, promet, zgradbe in vodno infrastrukturo na leto, če želimo omejiti segrevanje planeta na 2 stopinji Celzija.

EU ne more zagotoviti celotnega zneska, zato potrebuje približno 180 dodatnih milijard evrov na leto naslednjih deset let, ki pa jih mora zagotoviti zasebni sektor. Kot opozarjajo v Bruslju, je ta znesek zgolj minimum in še vedno premalo ambiciozen.

Vlagatelji naj imajo pred očmi dobrobit otrok

"Pred dvema tednoma se je 1,5 milijona mladih v 120 državah po svetu udeležilo rekordnega dogodka. To je bil prvi svetovni šolski protest za podnebje, ki je poslal močno sporočilo, da so podnebne spremembe globalna grožnja in da moramo nujno delovati skupaj, da jih ustavimo. Moje sporočilo mladim in državljanom sveta je jasno. EU bo naredila vse, da bo uresničila zaveze, ki smo jih dali ob podpisu Pariškega sporazuma."

To so besede podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, pristojnega za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov.

V luči podnebnih protestov, ki so zajeli Evropo in svet, v Bruslju vlagateljem sporočajo, da naj imajo pri odločitvi, kam bodo vlagali, pred očmi otroke in prihodnost.

Dandanes namreč, tako Kirsten Dunlop, izvršna direktorica Climate-KIC, ki je največje evropsko javno-zasebno partnerstvo, ki naslavlja podnebne spremembe preko inovacij, z namenom izgradnje brezogljičnega gospodarstva, živimo v svetu, v katerem še vedno prezremo prihodnost na račun trenutnih koristi in kratkoročne maksimizacije dobička.

Pri osredotočanju zgolj na maksimizacijo dobička v čim krajšem času kljub katastrofalnim posledicam ne razmišljamo o tem, kaj okolju in družbi s tem povzročimo na dolgi rok: "Ko torej razmišljate o tem, kam boste vlagali, postavite otroke na prvo mesto," izpostavlja Dunlopova.

'Potrebujemo denar in potrebujemo ga zdaj'

Svetu namreč, če ne bomo preprečili dviga temperature ozračja za 1,5 stopinje Celzija oziroma vsaj 2 stopinji Celzija, grozijo katastrofalne posledice podnebnih sprememb, ki bodo zamajale življenje, kot ga poznamo. Časa za ohranitev življenja na planetu pa nam zmanjkuje. Podnebne cilje, sprejete v Parizu, moramo doseči do leta 2030.

EU se je v Pariškem sporazumu med drugim zavezala, da bo do leta 2030 za 40 odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov. A kot svari Dombrovskis, moramo, če se želimo izogniti črnim scenarijem, delovati takoj, časa za to pa ni več. Za dosego ciljev potrebujemo 180 milijard evrov dodatnih naložb letno: "Tega denarja pa nimamo, zato mora zasebni sektor odigrati polno vlogo v tekmi za dosego podnebnih in energetskih ciljev."

Evropska komisija poudarja, da je rešitev za naš planet v financiranju trajnostnih naložb s strani zasebnega kapitala: "Zneski, ki jih potrebujemo za dosego ciljev, presegajo zmožnosti javne blagajne. Breme financiranja največje ekonomske tranzicije današnjega časa mora biti porazdeljeno, zato morajo pri tem svoj delež prispevati tudi zasebni vlagatelji," je jasen Dombrovskis.

Kot pojasnjuje, povpraševanje za trajnostne naložbe narašča. Za mnoge vlagatelje je postalo nesprejemljivo investirati v podjetja, ki onesnažujejo planet ali izkoriščajo svoje zaposlene: "Tako nam je postalo jasno, da lahko pomagamo tako, da odigramo vlogo posrednikov med povpraševanjem in ponudbo za trajnostne naložbe. Tako bi se večji del finančnega bremena prenesel na vlagatelje, ki iščejo priložnosti, manj pa na javno blagajno," pojasnjuje podpredsednik Evropske komisije, ki opozarja: "Nujno potrebujemo denar in potrebujemo ga zdaj."

'Da zelene naložbe ne prinašajo dobička, je že zdavnaj izpodbit mit'

Kot dodaja Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, ima finančni sektor z razpoložljivimi 100 bilijoni evrov sredstev velik potencial za zelene naložbe. Izpostavlja, da je mit, da vlaganje v 'zelene projekte' ne prinaša dobička, že zdavnaj izpodbit.

A čeprav se povpraševanje po zelenih produktih povečuje, se vlagatelji še vedno soočajo s številnimi pomisleki in ovirami. Med večjimi težavami trenutno je pomanjkanje večjih zelenih investicijskih priložnosti. Veliko je namreč manjših, a hkrati zelo tveganih zelenih projektov, v katere nihče noče vlagati. Prav tako pa se vlagatelji, če želijo vložiti v 'zelen projekt', soočijo s težavo, kako zelen je v resnici projekt, v katerega bi investirali.

A še dražje je, če ne naredimo ničesar, opozarjajo v Bruslju. Kot je poudaril Juncker, so stroški, če ne bom ukrepali skupaj in zdaj še večji: "Med letoma 2007 in 2016 so se gospodarske izgube zaradi ekstremnih vremenskih nesreč povečale za 86 %. Samo v letu 2017 so te izgube znašale 117 milijard evrov. To je zaskrbljujoč trend glede na to, da je skoraj polovica bank v evroobmočju na tak ali drugačen način povezana s tveganji zaradi podnebnih sprememb."

Evropa vodilna pri prehodu k vzdržnim financam

Evropska komisija je zato pred tremi leti zato ustanovila posebno strokovno skupino za krepitev vloge finančnega sektorja pri zagotavljanju trajnostnega financiranja oziroma vzdržnih financ, ki je pripravila načrt, kako transformirati finančni sistem, ki bi deloval v dobro družbe, okolja in planeta.

Evropska unija želi biti v ospredju mednarodnih prizadevanj za izgradnjo finančnega sistema, ki podpira trajnostno rast. Preusmeritev financ k bolj trajnostnim naložbam je ključnega pomena, če želi EU doseči oprijemljive rezultate na področju podnebnih, okoljskih in trajnostnih političnih ciljev. Nenazadnje je trajnostno financiranje ključno za povečanje dolgoročne konkurenčnosti in rasti EU, pojasnjujejo v Evropski komisiji. Ker so se ZDA umaknile iz Pariškega sporazuma, se mora EU uveljaviti kot destinacija za nizkoogljične tehnologije in trajnostne naložbe, s čimer si bo zagotovila tudi znatno konkurenčno prednost.

Kako lahko spodbudimo zelene investicije na ravni EU?

Komisija je zdaj pripravila tri zakonodajne predloge, za katere predvideva, da bodo, če bodo ti sprejeti, pripomogli na poti k vzdržnim financam oziroma finančnemu sistemu, ki podpira trajnostne naložbe za bolj čisto in zeleno gospodarstvo.

Eden izmed predlaganih ukrepov je tako izboljšanje razkritij finančnih institucij in podjetij glede tega, kako trajnostno naravnanost upoštevajo pri svojem odločanju. "Za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo moramo vlagateljem zagotoviti transparentnost tveganj. Zato me veseli, da smo se dogovorili o našem predlogu o obveznosti razkritja za upravljavce naložb in finančne svetovalce. Ta zakon zahteva, da tisti, ki vlagajo denar v imenu drugega, razkrijejo tudi, kako upoštevajo okoljske, socialne in upravljavske vidike," pojasnjuje Dombrovskis.

Drugi ukrep je prevetritev referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika. Z novima kategorijama finančnih referenčnih vrednosti, naj bi dobili več informacij o ogljičnem odtisu naložbenega portfelja. Vse več vlagateljev si namreč že prizadeva za to, da bi imele njihove naložbe pozitiven vpliv na okolje.

Zato naložbene odločitve sprejemajo glede na ogljični odtis, ki ga imajo projekti ali sredstva, pri tem pa se zanašajo na indekse, s katerimi se primerja ali meri uspešnost naložbenih portfeljev. Toda trenutno obstaja veliko takšnih indeksov, ki se med sabo razlikujejo v ciljih, kakovosti in zanesljivosti.

Zato so se v EU dogovorili, da se zagotovi usklajeno in zanesljivo orodje za nizkoogljične naložbene strategije z uvedbo nove kategorije, ki zajema dve vrsti finančnih referenčnih vrednosti, in sicer:

– referenčne vrednosti EU za podnebni prehod, ki naj bi znižale ogljični odtis standardnega naložbenega portfelja. Natančneje, to vrsto referenčnih vrednosti bi bilo treba določiti ob upoštevanju podjetij, ki želijo do konca leta 2022 doseči merljivo in znanstveno utemeljeno razogljičenje, v skladu z dolgoročnim ciljem glede globalnega segrevanja iz Pariškega sporazuma.

– referenčne vrednosti, usklajene s Pariškim sporazumom, ki imajo ambicioznejši cilj, da se izberejo le elementi, ki prispevajo k doseganju cilja 2 stopinji Celzija, kot je določeno v Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah.

Besedilo poleg tega določa obveznost, da je treba pri vseh referenčnih vrednostih ali skupinah referenčnih vrednosti pojasniti, kako se okoljski, socialni in upravljavski dejavniki odražajo v njihovi naložbeni strategiji in kako je metodologija usklajena s ciljem zmanjšanja emisij ogljika.

Besedilo tudi spreminja obstoječe določbe uredbe o referenčnih vrednostih, saj določa, da se prehodna ureditev za kritične referenčne vrednosti in referenčne vrednosti tretjih držav podaljša do konca leta 2021.

Poleg tega Evropska komisija veliko stavi na t. i. sistem klasifikacije ali 'taksonomijo', da se na trgu zagotovi jasna merila glede tega, kaj sploh je'trajnostno oziroma zeleno': "V središču tega zakonodajnega sklopa je sistem razvrščanja za zelene gospodarske dejavnosti – ali taksonomija. Privabljanje kapitala v gospodarske dejavnosti, ki blažijo podnebne spremembe, je naša prednostna naloga. Upamo, da bomo s taksonomijo prevedli evropske in mednarodne okoljske, podnebne in energetske standarde v jezik, ki ga lahko investitorji uporabljajo povsod. Na ta način lahko lažje usmerjajo svoja sredstva v trajnostne in zelene projekte."

"Hkrati želimo zaščititi potrošnike in vlagatelje EU v zelene produkte. Taksonomija bo zagotovila skupno opredelitev, ki temelji na znanstvenih dokazih, za to, kaj je zelena naložba. Taksonomija bo zajemala tudi dejavnosti, ki lahko znatno zmanjšajo negativni vpliv sektorjev, ki trenutno onesnažujejo okolje. Tu je največji potencial za zmanjšanje emisij," je izpostavil Dombrovskis.

Se tehnologije za zajem emisij iz fosilnih goriv lahko štejejo za trajnostne?

Taksonomija bo, ko bo razvita, seznam gospodarskih dejavnosti, ki jih je mogoče dojemati kot trajnostne. Dejavnosti, ki bodo na seznamu, naj bi znatno prispevale k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo in pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma. Vlagateljem bodo poenostavile odločitev, kam vlagati.

Da se bo aktivnost štela za zeleno oziroma trajno, bo morala doprinesti k vsaj enemu od šestih določenih ciljev, in sicer k blažitvi podnebnih sprememb, prilagajanju na podnebne spremembe, trajnostni uporabi vode, krožnemu gospodarstvu, preprečevanju onesnaženja, zdravemu ekosistemu, pri tem pa ne bo smela škoditi nobenemu od njih. Poleg tega bo dejavnost morala biti izvedena tako, da bo upoštevala temeljne pravice delavcev.

A posebna strokovna skupina se pri pripravi kriterijev in pri seznamu trajnostnih dejavnosti sooča s številnimi izzivi in kompleksnimi vprašanji.

Kot pojasnjuje Sandrine Dixson-Declѐve iz Rimskega kluba, neprofitne okoljske organizacije, ki je del posebne strokovne skupine, ki razvija taksonomijo, je največji izziv v tem, da obstajajo številne definicije za trajnostne in zelene dejavnosti, a doslej še ni definicije, s katero bi se strinjali vsi.

Dojemanje zelenega in trajnostnega se namreč razlikuje od države do države. Francija je tako na primer bolj tolerantna do jedrske energije kot Nemčija. Prav tako je težko zajeti vse možne učinke gospodarskih dejavnosti na šest ciljev, ki so jih določili.

Kot primer navaja nekatere tehnologije, ki sicer blažijo podnebne spremembe, a lahko imajo negativen vpliv na lokalno floro in favno, spremenijo vodne tokove ali rabo zemljišč.

Podoben primer so nove tehnologije, s katerimi se zajemajo emisije, ki nastajajo pri uporabi fosilnih goriv: "Se lahko te štejejo za trajnostne, čeprav vemo, da bomo morali sčasoma prenehali vlagati v fosilna goriva, če želimo ustaviti segrevanje ozračja," se med drugim sprašujejo pri pripravi seznama.

Še vedno razhajanja na področju uporabe fosilnih goriv

Prvi seznam tovrstnih gospodarskih dejavnosti bo po napovedih Nathana Fabiana iz strokovne skupine za taksonomijo pripravljen junija letos. A predlogu še vedno grozi, da ne bo dobil politične podpore. Seznam morajo v Bruslju namreč še vedno preučiti in potrditi, preden bo vključen v zakonodajo.

Tako so na skupnem zasedanju Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) in odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) prejšnji teden že zavrnili predlog strokovne skupine, da se iz taksonomije izrecno izključi možnost, da se katero koli fosilno gorivo šteje za trajnostno.

Uradniki Evropske komisije sicer izpostavljajo, da ogromno potenciala za zelene investicije leži v energetskem sektorju, gradbeništvu, transportu, gozdarstvu, veliko priložnosti pa je tudi na razvijajočem se trgu alternativnih beljakovin. Po napovedih Nathana Fabiana pa za tovrsten seznam, ne glede na to, ali bo v kratkem dobil politično podporo, vlada veliko zanimanje in da bo imel v finančnih krogih ne glede na to, ali bo politično sprejet, takojšen vpliv in učinke med potencialnimi vlagatelji v trajnostne dejavnosti.

'Podnebne spremembe ne poznajo meja, zato moramo delovati skupaj'

Evropska komisija je sicer na konferenci o globalnem pristopu k vzdržnim financam izpostavila nujnost globalnega delovanja v boju proti podnebnim spremembam in pri prehodu na trajnostni finančni sistem.

Podnebne spremembe predstavljajo globalno grožnjo planetu, zato moramo nujno s skupnimi močmi doseči, da jih ustavimo. Pri tem je poleg sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, zato nujno tudi sodelovanje med državami in institucijami.

Kot poudarja tudi Juncker, "je Evropa na dobri poti, a podnebne spremembe ne poznajo meja in bodo vplivale na vse nas. Zato ne moremo ukrepati sami. Zato želimo biti vodilni pri mednarodnih prizadevanjih in sodelovati z našimi partnerji iz skupine G7, G20 in Združenimi narodi pri določanju globalnih trajnostnih finančnih standardov."

Tudi Kitajska, ki je zaradi podnebnih sprememb zelo ranljiva, razvija podoben sistem, zato je, kot pravita Dombrovskis in Jun Ma, vodja odbora za zelene finance iz Kitajske centralne banke, potrebna sinergija in usklajevanje na mednarodni ravni. Na pomembno vlogo zasebnega sektorja v boju proti podnebnim spremembam je opozoril tudi posebni odposlanec Združenih narodov za podnebne ukrepe Michael R. Bloomberg.