Prisotnost navadne bukve v naših gozdovih je izjemno pomembna, ker je najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, saj predstavlja kar 33,4 odstotka celotne lesne zaloge in glede na trenutne razmere se bo njen delež v prihodnje še povečeval. Poleg tega je bukev v Sloveniji najbolj razširjena drevesna vrsta, pojasnjuje dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije. Izjemen pomen bukve v naših gozdovih je tako v ekološkem kot tudi v gospodarskem pomenu, poudarja sogovornik.  

A v zadnjih letih po Sloveniji strokovnjaki opažajo progresivno hiranje navadne bukve. V zadnjih letih je povprečna osutost bukve presegla 30 odstotkov (leta 2020 je znašala 32,2 odstotka), kar je znak za alarm, saj je tolikšna poškodovanost navadno nepovrnljiva in dolgoročno usodna za drevo, izpostavlja dr. Ogris.

Kaj to pomeni za naše gozdove, če se ta proces ne ustavi? Kot pojasnjuje dr. Ogris, če se bo progresivno hiranje bukve nadaljevalo v enakem trendu, tj. če se bo osutost krošnje vsako leto povečala za povprečno 0,63–0,94 odstotka, lahko pričakujemo, da bo povprečna osutost krošnje čez 30 let okoli 60 %, čez 60 let pa že okoli 90 %: "To pomeni, da lahko do konca stoletja pričakujemo množično sušenje bukve v Sloveniji. Trenutni podatki kažejo, da se poškodovanost bukove krošnje hitreje povečuje na jugu in zahodu države," pojasnjuje Ogris. 

To se sklada s simulacijami na osnovi treh podnebnih scenarijev, ki kažejo, da se bo vzorec razporeditve gozdne vegetacije spreminjal pod vplivom podnebnih sprememb in zdaj prevladujoči pretežno bukovi gozdovi bi bili v spremenjenih okoljskih razmerah lahko zelo prizadeti: "Model napoveduje zmanjšanje deleža prevladujočih mezofilnih bukovih gozdov s sedanjih 57 na samo 3 odstotke po pesimističnem scenariju in do 29 odstotkov po optimističnem scenariju do leta 2070. V toplejšem podnebju bi se zelo razširile različne termofilne gozdne združbe."

Kako zaskrbljujoče je torej stanje bukev? 

Trenutno ne beležijo večjega oziroma množičnega sušenja bukve in sanitarnih sečenj bukve. Vendar se bi to lahko v 30 do 60 letih bistveno spremenilo, če se bo ta trend nadaljeval. In prav to je trenutno zaskrbljujoče, poudarja dr. Ogris.  

"Od leta 1993 do 2020 se je povprečna osutost bukove krošnje povečala s 13,9 na 32,2 odstotka. Glede na mednarodno definicijo se drevo šteje za poškodovano takrat, ko je osutost drevesne krošnje višja od 25 odstotkov. Tolikšna poškodovanost je navadno nepovrnljiva in dolgoročno usodna za drevesa, saj so manj vitalna in bolj občutljiva na okužbe patogenov in napade žuželk." 

Za zdaj raziskovalci še ne poznajo razloga za hiranje bukev. Domnevajo pa, "da je hiranje bukve posledica podnebnih sprememb, višjih temperatur, pogostejših sušnih stresov in sočasnega delovanja kompleksa fakultativnih parazitov oziroma endofitov ter sekundarnih škodljivcev, kar imenujemo kompleksna bolezen". S terenskim vzorčenjem in kasnejšo analizo želijo zato preveriti zdravstveno stanje bukve na vseh območjih v Sloveniji, predvsem prisotnost bolezni in škodljivcev, za katere predpostavljajo, da so najverjetnejši vzrok hiranja. Raziskavo opravljajo v sklopu projekta CRP Bukev. 

Podnebne spremembe vplivajo prav na vse drevesne vrste in njihovo zdravje. Povečevanje stopnje osutosti krošnje ne velja samo za bukev, ampak tudi številne druge drevesne vrste, razlaga dr. Ogris: "Podnebne spremembe prinašajo pogostejše naravne ujme, kot so vetrolomi in druge ekstremne vremenske razmere, kot so suše in vročinski valovi. V smislu dolgoročnega hiranja bukve so predvsem problematične suše, saj te povzročijo nepovrnljive poškodbe in oslabijo drevesa v celoti, kar jih naredi bolj dovzetne na poškodbe fakultativnih parazitov. "

Dodaja še podatek za Evropo:" Z obširno raziskavo poškodovanosti krošnje gozdov v Evropi, ki se raztezajo na več kot 30 milijonov hektarjev, so ugotovili, da se je poškodovanost krošenj v obdobju 32 let, od leta 1984 do 2016, povečala za dvakrat, povprečno za 2,4-krat na leto." 

Procesa hiranja bukve v slovenskih gozdovih zelo verjetno ne moremo več zaustaviti, še posebej če ga umestimo v dolgoročne napovedi podnebnih sprememb, še izpostavlja dr. Ogris: "Če bi proces hiranja želeli zaustaviti, bi morali predvsem zagotoviti enakomerno razporejenost padavin čez celotno leto, tj. zadostno preskrbo z vodo, zmerne temperature. Preprečiti bi morali vnos invazivnih tujerodnih vrst (npr. karantenskih škodljivih organizmov), ki lahko imajo bistven vpliv na zdravje bukve. Če bi želeli omiliti (zaustaviti ga ne moremo več) hiranje bukve, bi se moral ves svet vzajemno odzvati na podnebne spremembe in problematiko invazivnih tujerodnih vrst takoj."