Združeni narodi (ZN) ocenjujejo, da bo do leta 2030, če ne bo ukrepov, 118 milijonov zelo revnih ljudi v Afriki izpostavljenih suši, poplavam in ekstremni vročini, je ob predstavitvi poročila dejala komisarka za podeželsko gospodarstvo in kmetijstvo v komisiji Afriške unije Josefa Leonel Correia Sacko.

Zelo revni so sicer glede na poročilo, pripravo katerega so koordinirali Afriška unija, Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in nekateri drugi partnerji, tisti, ki živijo z manj kot 1,90 dolarja na dan.

Po besedah Sackove bi podnebne spremembe lahko bruto domači proizvod (BDP) podsaharske Afrike do leta 2050 skrčile za tri odstotke. Predstavnica Afriške unije je v tej luči izpostavila, da se v Afriki ne poslabšujejo le fizični pogoji za življenje, temveč tudi povečuje število prizadetih.

Generalni sekretar WMO Petteri Taalas je medtem pojasnil, da so temperature v Afriki lani znova pospešile zviševanje gladine morja. Segrevanje na tej celini je bilo hitrejše od svetovnega povprečja.

Spreminjajoči se vremenski trendi, naraščajoče temperature in bolj ekstremno vreme so povečali težave pri preskrbi s hrano, revščino in razseljevanje, dodatno pa ranljivost Afrike na tem področju povzroča socialno-ekonomska in zdravstvena kriza, ki jo je povzročila pandemija covida-19.

Trendi v Afriki kažejo na nujnost zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, je posvaril Taalas. Lansko leto je bilo na afriški celini eno izmed 10 najtoplejših, odkar stroka meri temperature.