Od leta 1970 se je populacija sesalcev, ptic, rib, dvoživk in plazilcev zmanjšala za zaskrbljujočih 68 odstotkov. Največjo stopnjo zmanjšanja števila beležijo populacije sladkovodnih vrst, in sicer kar 84 odstotkov. Vsaki tretji sladkovodni vrsti tako grozi izumrtje. Izguba habitatov zaradi onesnaženja in spremembe toka rek in jezer ter prekomerno izkoriščanje virov so le nekatere grožnje za sladkovodne vrste. 

Kot so zapisali v letnem poročilu o Stanju planeta 2020 WWF, človekovo uničevanje narave katastrofalno vpliva na populacijo prostoživečih živali in tudi na zdravje ljudi ter vse vidike našega življenja. Upadi populacij živali pa so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema. Globalni upad biodiverzitete prispeva k naraščanju svetovne neenakosti, poglablja se razkorak med globalnim severom in jugom ter se povečuje ranljivost skupnosti, ki jih bo izguba narave najbolj prizadela. 

Medtem ko si najbolj ogrožene živali – na primer gorske gorile, severne bele nosoroge in afriške gozdne slone – ponavadi predstavljamo na sosednjih celinah, imamo tudi v Evropi veliko dragocenih rastlin in živali, ki jih lahko izgubimo, piše Euronews. Pripravili so seznam najbolj ogroženih evropskih živali. 

Arktična lisica: v EU jih je le še okoli 450

Arktična lisica velja za kritično ogroženo v EU. Snežno bele lisice so še redko prisotne na Finskem in Švedskem, čeprav večje populacije še vedno živijo v Rusiji. Lisica, ki je bila najprej tik pred izumrtjem zaradi lova in pasti zaradi svojega dragocenega krzna, se danes sooča z novo grožnjo zaradi podnebnih sprememb. Izginja namreč arktična tundra, od katere je odvisno preživetje te vrste, piše Euronews. 

Morski pes orjak

Tej vrsti morskega psa, ki je bila stoletja tarča ribolova s harpunami in mrežami, je človek naredil veliko škode. Morski pes je zdaj na seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave IUCN. "Morskim psom v Sredozemlju grozi izumrtje. Njihov hiter upad je resen signal stanja našega morja in rezultat neodgovornih ribolovnih praks, za kar pa so odgovorne vse države. Morski psi so bili del našega morja in kulture tisoč let. Če želimo zagotoviti njihov obstoj tudi v prihodnje, moramo ukrepati zelo hitro," medtem opozarjajo tudi v svetovnem skladu za naravo WWF.

Evropska jegulja: skrivnostna riba, ki drsi v izumrtje

Evropska populacija jegulj se je od leta 1970 drastično zmanjšala. Evropska jegulja je na seznamu IUCN kritično ogrožena. Sooča se s številnimi grožnjami od podnebnih sprememb do parazitizma in onesnaževanja, zaradi česar je populacija v samo nekaj desetletjih strmoglavila za 90 odstotkov.

Ris: V Evropi ga še vedno ogroža krivolov

V Evropi je proces izumiranja risa potekal v smeri od zahoda proti vzhodu vse od začetkov zgodovinskega obdobja. Izumiranje je postajalo od srednjega veka vse intenzivnejše, vrh pa je doseglo sredi 19. stoletja, ko so izumrle številne lokalne populacije. Najprej je začel izginjati iz nižinskih in priobalnih območij današnje Danske in Nizozemske ter iz večjega dela poljsko-nemške nižine. Okoli leta 1800 je bil ris prisoten na širšem območju Alp, na Balkanskem polotoku vse do Grčije, na območju Tater, Karpatov ter celotnem območju vzhodne Evrope, današnjih pribaltskih držav, Finske in Skandinavije. Vzrokov za njegovo izginjanje je več, pri čemer so v nekem obdobju oz. na nekem območju prevladovali eni, drugje pa drugi dejavniki. V Evropi je bilo preganjanje velikih zveri dobro načrtovano, zakonsko organizirano in nagrajevano, vendar je težko verjeti, da bi bila intenzivnost in učinkovitost lova s takratnimi sredstvi dejavnika, ki bi povzročila tako obsežno izumiranje risa v Evropi, pojasnjujejo pri Life Lynx. 

Sredozemska medvedica: v naravi jih je ostalo manj kot 700

Sredozemska medvedica je redek prizor v evropskih vodah, saj je ogrožena. Od leta 2015 je bilo ocenjeno, da v treh ali štirih izoliranih podpopulacijah v Sredozemlju živi še približno 700 primerkov, zlasti v Egejskem morju, otočju Madeira in območju Cabo Blanco v severovzhodnem Atlantskem oceanu. Sredozemska medvedica je bila nekoč vrsta, ki je s svojo prisotnostjo razveseljevala tudi na sosednjem Hrvaškem, predvsem na območjih okoli otoka Vis, na Biševem, kjer je po tej vrsti poimenovana celo znamenita jama, Medvjedja špilja, a je tudi tam že pred časom povsem izginila. Skoraj povsem so jih namreč iztrebili ribiči, saj so jim kradli ribe in uničevali ribiške mreže.