Ribiči iz Ribiške družine Cerknica so na družbenih omrežjih delili prizore zimskega reševanja rib iz presušenega Cerkniškega jezera. O tem, da lokalni ribiči na tem območju ob izginjanju vode že stoletja hitijo k ribam in jih rešujejo pred poginom in da ta slovenski fenomen pritegne tudi tuje produkcijske hiše, ki prihajajo v Notranjski park, da bi posnele spektakularne posnetke reševanja, kot ga ne poznajo nikjer drugje po svetu, smo že pisali. 

A zimsko reševanje rib je še zahtevnejše. Kot opisujejo v Ribiški družini Cerknica, so zimska reševanja rib zelo nevarna: "Vedeti moramo, da je led lahko ponekod debel tudi 20 cm in več. Kaj hitro se lahko zgodi, da se večtonska ledena klada sproži po bregu navzdol in poškoduje kakšnega ribiča." Kot dodajajo, so velik problem tudi nizke temperature. Pred leti so namreč reševali ribe tudi pri –20 stopinj Celzija, spomnijo. 

Kako poteka takšna akcija? 

Kot poudarjajo, je presihanje Cerkniškega jezera večkrat na leto, tudi v  zimskem času, posledica človeških rok: "Večina ljudi namreč misli, da je presihanje na Cerkniškem polju naraven proces, kar seveda ni res. Večina vode s kraškega polja namreč še vedno odteka skozi umetno narejene podzemne kanale in v preteklosti razstreljene požiralnike in ponore. Zadnja desetletja k temu pripomore tudi sprememba razporeditve mesečne količine padavin skozi leto, kar je posledica globalnega  segrevanja."

Kot smo že pisali, so želeli ljudje v preteklosti namreč Cerkniško jezero izsušiti. Kot je pojasnila Irena Likar, ki se s problematiko umetnega izravnavanja strug Cerkniškega jezera ukvarja že več 10 let, so" vladajoče strukture jezero želele ojezeriti, kmetje pa so si želeli njegove izsušitve. Ta ideja je prevladala in med letoma 1844–1958 so zato začeli izvajati številne posege na jezeru. Od 45 kilometrov vseh vodotokov so skanalizirali 12 kilometrov vodotokov, kar je ogromno. Poleg tega so zminirali številne sifone na obrobju jezera, kjer je ponikala voda."

Kot pripovedujejo v ribiški družini, morajo člani Ribiške družine Cerknica, ko nastopi sušno obdobje, pozorneje spremljati upadanje vodostaja in potem pravočasno poklicati člane ekipe, da so v stalni pripravljenosti. En dan pred planirano akcijo z gospodarjem ribiške družine pripravijo terensko vozilo, mreže in cisterno z vodo in kisikom. Potem čakajo na terenu, včasih tudi dan ali dva, preden voda dokončno izgine v požiralnike: "Z izlovom rib moramo takrat pohiteti, da jih čim več ujamemo, preden z vodo izginejo v podzemlje ali ostanejo na suhem in poginejo."

Koliko rib so rešili ribiči in iz koliko požiralnikov?
Kot odgovarjajo v ribiški družini, je letos presahnilo območje Retja, Jamskega zaliva in pa Rešeto: "Govorimo lahko o več deset požiralnikih na nekaj 10 hektarjih površine. Količina rešenih rib je zelo majhna, saj je zelo debel led nekje povsem onemogočil reševanje rib, odložena ribja jajčeca oziroma ikre ogroženega menka in ščuke pa so tako drobna, da jih sploh ni bilo  možno rešiti z rokami ali mrežami."
Kje so pristale rešene ribe?
Kot povedo, so rešene ribe pristale v zajezenem ribniku, ki nikoli ne presahne. To je namreč edina vodna 'oaza' v času suše na tem delu Cerkniškega  polja: "Drugje vode ni. Za ta del jezera skupaj z njegovo obnovo  finančno skrbi naše neprofitno društvo s 140 člani. Vsi naši člani so namreč prostovoljci, ki živijo z jezerom."

Izjemno pomembno mokrišče 
Cerkniško jezero je svetovni fenomen, saj gre za izjemno pomembno mokrišče. Presihajoče jezero je v svetovnem merilu habitat izjemnega pomena. Tu je namreč mogoče opaziti 276 vrst ptic, kar predstavlja polovico vseh evropskih vrst, in 45 vrst sesalcev, polovico vseh evropskih vrst sesalcev. Na območju Cerkniškega jezera leta 125 vrst dnevnih metuljev, kar je slaba tretjina vseh evropskih vrst. Tu mresti tudi 15 vrst dvoživk, skoraj četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Biotska pestrost tega območja je res izjemna, priznavajo strokovnjaki z vsega sveta, ki so navdušeni nad pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst na tako majhnem območju.