Na obalo Novega južnega Walesa je v sredo zjutraj naplavilo ogromno poginulo želvo usnjačo. Oblasti so sporočile, da bi lahko bila razlog za pogin močno deževje in poplavljanje, ki sta posledica podnebnih sprememb. 1,8-metrska želva, ki jo je mrtvo naplavilo na plažo Avoca, je bila stara okoli 30 let, so ocenile oblasti, piše Guardian. 

Želve, ki odraslo dobo dosežejo pri 20 letih, v povprečju živijo med 40 in 50 let. Oblasti so želvo odstranile z obale in bodo poskrbele za njen pokop. Skrb vzbujajoče je, da gre že za drugo poginulo orjaško usnjačo na obali Novega južnega Walesa v tem tednu. Mark Hamann, morski biolog na Univerzi James Cook, pojasnjuje, da se morske želve v Pacifiku soočajo s številnimi tveganji in ovirami. "Na vrsto vplivajo številni dejavniki, od onesnaženja do izgube habitata in prekomernega ribolova."  Hamann je dejal, da je želva verjetno poginila zaradi onesnaženja, ki so ga povzročile poplave v severnem Novem Južnem Walesu.

Ogrožene želve

Orjaške usnjače veljajo v Avstraliji za ogroženo vrsto, kar pomeni, da obstaja veliko tveganje za izumrtje vrste. Orjaška usnjača lahko v dolžino zraste tudi do dva metra, tehta pa lahko neverjetnih 900 kilogramov. Njihov oklep je sestavljen iz roževine in kosti. 

Želve so eni najstarejših plazilcev na svetu. Preživele so milijone let sprememb, zdaj pa so na udaru zaradi izzivov, ki jih postavlja človek. Kot smo že pisali, tako kopenskim kot morskim grozi krivolov, morske se zaradi smeti utapljajo, mladiči pa zaradi umetne svetlobe namesto v življenje odtavajo v smrt. Številne vrste so kritično ogrožene. Poznamo sedem različnih vrst, ki naseljujejo vse svetovne oceane, z izjemo morij okoli Arktike in Antarktike. 

Vseh sedem vrst – orjaška črepaha (Chelonia mydas), prava kareta (Eretmochelys imbricata), ravnohrbta želva (Natator depressus), glavata kareta (Caretta caretta), želva Kemp Ridley (Lepidochelys kempii), olivna ali zelenkasta želva (Lepidochelys olivacea) in orjaška usnjača (Dermochelys coriacea) – je ogroženih. Sklad za divje živali (WWF) navaja, da sta prava kareta in želva Kemp Ridley celo kritično ogroženi in jima grozi izumrtje.

Morske želve v svoji dolgi življenjski dobi preplavajo na tisoče kilometrov in se borijo z izzivi, ki jim jih je pripravila narava, svoje – večinoma negativne – pa jim je dodal še človek. Samice se vračajo na plažo, na kateri so se same izvalile, da bi v pesek zakopale jajca, a le najmočnejšim uspe preživeti prvo leto. 

Marsikatera od teh obal je zdaj že postala del človekovega okolja in z naselitvijo je človek noč spremenil v dan. Male želvice, ki so se nekoč ob vrnitvi s kopnega v morje ravnale po soju zvezd in lune, zaidejo v napačno smer in tako tudi v smrt. Poleg tega se zaradi podnebnih sprememb viša gladina morja in tako plaže, na katerih so želve tisočletja valile jajca, izginjajo.

Želvam grozi tudi prekomeren lov. Meso in jajca so vir hrane za številne ljudi po svetu, želve pobijajo tudi v medicinske in religiozne namene. Čeprav je lov na želve prepovedan s konvencijo o mednarodnem trgovanju z ogroženimi vrstami, črke na papirju ne ustavijo  divjih lovcev.

Poleg tega pa imajo želve še to nesrečo, da se večkrat ujamejo v ribiške mreže, čeprav jih ribiči nočejo ujeti. Ogrožajo pa jih tudi odpadne ribiške mreže in druge smeti, ki krožijo po svetovnih morjih. Ko se želva ujame v mrežo, vrv ali kaj podobnega, nima veliko možnosti za preživetje, saj diha s pljuči, in ker ne more na površje, se utopi. Ker se ribolov še vedno povečuje, je ravno to ena največjih groženj morskim želvam, opozarjajo pri WWF.