Kot je v video nagovoru na podnebni konferenci COP27 razkril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je rusko obstreljevanje uničilo že najmanj 20.234 kvadratnih kilometrov gozdov v manj kot šestih mesecih, govor Zelenskega povzema SkyNews. Za predstavo, površina Slovenije je 20.273 kvadratnih kilometrov. Kot je dejal Zelenski, vojna uničuje zmožnost sveta, da družno deluje za skupni cilj. Kot je izpostavil, "brez miru na Zemlji ne more biti učinkovite podnebne politike, saj so narodi preveč zaskrbljeni in razmišljajo le o tem, kako se zaščititi pred vojaškimi grožnjami" . Zelenski je svetovnim voditeljem sporočil, da mora Rusija "utišati orožje, da bo svet končno slišal, kaj lahko vsi skupaj storimo, da se rešimo pred podnebno katastrofo."

Na podnebni konferenci so številni voditelji opozorili na to, da vojna ogroža globalne podnebne ukrepe in države odvrača od sodelovanja, potrebnega za reševanje krize. Prehranska kriza, ki jo je sprožila vojna, pa je "najhuje prizadela prav tiste države, ki  že najbolj trpijo zaradi obstoječih posledic podnebnih sprememb, katastrofalnih suš in obsežnih poplav", je dodal Zelenski.

Vojna v Ukrajini pa je povzročila strm vzpon cen plina, države, kot so Velika Britanija, Nemčija, Indija in Pakistan, so se odzvale tudi tako, da so začele s kurjenjem več premoga, ki pa je najbolj umazano fosilno gorivo. 

COP27 preplavili lobisti za fosilna goriva

In medtem ko so številne države zaradi podnebnih sprememb, ki jih poganjajo prav fosilna goriva, potisnjene še bolj na rob, trgovci z njimi kujejo dobičke. Naftna podjetja so letos na račun zvišanja cen ob ruski invaziji na Ukrajino močno zvišala dobičke, zato so se te dni v luči podnebne konference COP 27 pojavili pozivi k njihovi obdavčitvi. 

Kot opozarjajo nevladne organizacije, pa se v egiptovskem Šarm el Šejku na COP27 mudijo številni lobisti za fosilna goriva. Kot je poročilo povzela STA, se je na dogodek prijavilo več kot 600 lobistov nekaterih največjih onesnaževalcev na svetu, kar je 25 odstotkov več kot na lansko konferenco v Glasgowu. In medtem ko na konferenci prihaja do vse več pozivov po uvedbi davka na presežne dobičke naftnih podjetij in po zaščiti podnebno najbolj prizadetih držav, nevladne organizacije opozarjajo, da bo to zelo težko doseči, če je "delegacija predstavnikov fosilnih goriv večja od delegacije katerekoli afriške države". Nevladne organizacije, med njimi Global Witness in Corporate Accountability Found, so preučile uradni seznam registriranih udeležencev konference, pri čemer so se osredotočile na posameznike, ki so neposredno povezani z naftnimi in plinskimi podjetji, ter tiste v okviru delegacij, ki "delujejo v imenu industrije fosilnih goriv". Naštele so jih 600, na lanski podnebni konferenci COP26 v Glasgowu pa denimo 503.

Spomnimo 

Poudarek letošnjega zasedanja COP je na izvajanju ukrepov, tako na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe kot tudi glede podnebnega financiranja. Na področju blaženja podnebnih sprememb se bodo nadaljevala pogajanja glede vsebine Delovnega programa za blaženje (angleško Mitigation Work Program). Opravljen bo pregled posodobljenih in okrepljenih ciljev zmanjšanja emisij oziroma nacionalno določenih prispevkov ter dolgoročnih podnebnih strategij, in sicer skladno s pozivom iz krovnih sklepov lanskoletnega zasedanja COP26 v Glasgowu. Sklep narekuje prednostno ukrepanje za zmanjševanje emisij v kritičnem desetletju do leta 2030. Glede prilagajanja na podnebne spremembe bo prioriteta dogovor o procesu določitve globalnega cilja za prilagajanje (angleško Global Goal on Adaptation). Vprašanje preprečevanja, zmanjševanja in odpravljanja izgub in škod, povezanih s podnebnimi spremembami, bo ena izmed ključnih tem na COP27, so ob začetku konference sporočili z ministrstva za okolje in prostor.