"Onesnaženje vpliva na vsakogar – prek zraka, ki ga dihamo, vode, ki jo pijemo, ali zemlje, na kateri pridelujemo hrano. Je največji okoljski vzrok za številne duševne in telesne bolezni ter prezgodnjo smrt, še posebej med otroki, ljudmi z določenimi zdravstvenimi stanji in starejšimi," so zapisali na posebni spletni strani, ki jo je Evropska komisija vzpostavila v okviru zelenega tedna.

Geslo letošnjega evropskega zelenega tedna, ki poteka med 31. majem in 4. junijem, je Ničelno onesnaževanje za zdravje ljudi in planeta. Otvoritveni dogodek in drugi mednarodni dogodki bodo zaradi pandemije covida-19 potekali prek videokonferenc. 

V svojem uvodnem nagovoru je evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevicius kot dobro prakso omenil tudi pirate plastike, mednarodni projekt, v katerega je vključena tudi Slovenija. Med drugi je dejal, da lahko mesta sama naredijo veliko za zmanjšanje onesnaženja, s tem da spodbujajo kolesarjenje, hojo, javni promet in podobno. 

Na uvodnem dogodku je o Finskem cilju, da zgradi ogljično nevtralno družbo do 2035, spregovorila tudi ministrica za okolje in podnebje Krista Mikkonen. Do 2029 nameravajo v tej skandinavski državi opustiti premog, velik del sredstev za okrevanje po pandemiji pa bodo usmerili v okolju prijazne projekte.  

V Evropi imamo že veliko dobrih primerov, kjer so dokazali, da se da doseči cilje. Kot primer dobre prakse je na otvoritveni slovesnosti izpostavila finsko mesto Lahti, sicer tudi letošnjo zeleno prestolnico Evrope 2021. Tudi današnja otvoritvena slovesnost evropskega zelenega tedna je vodena iz Lahtija, ki je skoraj že brez ogljičnega odtisa.

Onesnaževanje je obenem eden od glavnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti, saj zmanjšuje zmožnost ekosistemov za zagotavljanje storitev, kot sta sekvestracija in dekontaminacija ogljika, so opozorili.

V Evropski komisiji so prepričani, da nadaljnje onesnaževanje lahko preprečimo. Akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje je ključni ukrep evropskega zelenega dogovora načrtovan za pomlad 2021.

"Z boljšim nadzorom, poročanjem, preprečevanjem in odpravljanjem onesnaževanja zraka, vode, tal in onesnaževanja s potrošniškimi izdelki bo ta načrt pomagal ustvariti okolje brez strupov po vsej EU. Obenem bo podprl tudi okrevanje po covidu-19 ter prispeval k obnovitvi bolj trajnostnega gospodarstva EU, ustvarjanju zaposlitvenih možnosti in zmanjšanju socialnih neenakosti," so navedli.

Osrednja tema otvoritvenega dogodka je ljubiteljska znanost in kako ta lahko pripomore k prihodnosti brez onesnaževanja. 

Med 1. in 4. junijem pa bo potekala virtualna konferenca, na kateri bodo spregovorili tudi o drugih pobudah evropskega zelenega dogovora, kot so podnebne pobude, prihajajočo strategijo za kemikalije, pa tudi pobude na področju energetike, industrije, mobilnosti, kmetijstva, ribištva, zdravja in biotske raznovrstnosti.