EKOLOGIJA
Ribiči na Cerkniškem jezeru ta mesec že drugič reševali ribe
V minulih dneh, natančneje nočeh, so se na Cerkniškem jezeru odvijale za oktober neobičajne podobe. Podobe, ki so v teh koncih bolj običajne za poletje, so sporočili iz Notranjskega parka. Cerkniški ribiči so pred poginom v tem mesecu že dvakrat reševali ribe v presahlih delih Cerkniškega jezera – Vodonosu in Rešetu. Kmalu pa bodo na vrsti še drugi predeli jezera, opozarjajo: "Jezero postopoma izginja, namesto da bi bilo, kot se za oktober spodobi, polno vode, ki bi jo moralo prinesti obilno jesensko deževje. A zadnja leta je vse drugače."
Ribe, ki jih z mrežami in rokami jemljejo iz razkritega jezerskega dna, so ščuke, linji, meneki, potočne postrvi, rdečeperke, kleni in krapi.
Zakaj rešujejo ribe?
Presihajoče jezero je svetovni fenomen in lokalni ribiči na tem območju ob izginjanju vode že stoletja hitijo k ribam in jih rešujejo pred poginom, saj bi se sicer, z vsakim presihanjem, ki jih je v zadnjih desetletjih po več na leto, količina ribjega življa drastično zmanjšala, pojasnjujejo v Notranjskem parku. Že Janez Vajkard Valvasor je v 17. stoletju prejšnjega tisočletja pisal o domačinih, ki so v času presihanja z vozovi odvažali ribe, spomnijo.
"Dogodek reševanja je prav spektakularen, saj očividcu gladina upada pred očmi, voda pa v vrtincih in s hrupom izginja v požiralnikih, kot v kadi, kjer odčepiš čep. Ribiči v času izginjanja ribe odnesejo v tiste dele jezera, kjer voda vztraja večji del leta. Ribe, ki jih z mrežami in rokami jemljejo iz razkritega jezerskega dna, so ščuke, linji, meneki, potočne postrvi, rdečeperke, kleni in krapi," opisujejo nenavadne prizore reševanja rib, ki bi sicer ostale na suhem.
Kot je za naš portal že povedala Eva Kobe iz Notranjskega parka, ravno zato v zadnjem času k njim prihajajo celo velike televizijske produkcijske hiše, da bi posnele to tradicionalno požrtvovalnost lokalnih ribičev, ki z golimi rokami rešujejo ribe pred poginom na suhem in jih nosijo v del jezera, ki so ga pred desetletji z nasipi ogradili tako, da nikoli ne presahne in lahko vanj odnesejo ribe. Pred nekaj leti so na primer prišli japonski televizijci, reševanje rib so snemali tudi iz Edelstofffilms iz Nemčije in Avstrijci iz Dreh Servus TV, je naštela zanimanje za prizore, ki jih lahko vidimo na Cerkniškem jezeru.
In ribičev ne ustavijo niti ekstremne razmere. Ribe rešujejo tudi pozimi, a takšno reševanje rib je še zahtevnejše. Kot so za naš že opisali v Ribiški družini Cerknica, so zimska reševanja rib zelo nevarna: "Vedeti moramo, da je led lahko ponekod debel tudi 20 cm in več. Kaj hitro se lahko zgodi, da se večtonska ledena klada sproži po bregu navzdol in poškoduje kakšnega ribiča." Kot dodajajo, so velik problem tudi nizke temperature. Pred leti so namreč reševali ribe tudi pri –20 stopinjah Celzija, spomnijo.
Cerkniško jezero je svetovni fenomen, saj gre za izjemno pomembno mokrišče. Presihajoče jezero je v svetovnem merilu habitat izjemnega pomena. Tu je namreč mogoče opaziti 276 vrst ptic, kar predstavlja polovico vseh evropskih vrst, in 45 vrst sesalcev, polovico vseh evropskih vrst sesalcev. Na območju Cerkniškega jezera leta 125 vrst dnevnih metuljev, kar je slaba tretjina vseh evropskih vrst. Tu mresti tudi 15 vrst dvoživk, skoraj četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Biotska pestrost tega območja je res izjemna, priznavajo strokovnjaki z vsega sveta, ki so navdušeni nad pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst na tako majhnem območju.
