Azijski sršen izvira iz jugovzhodne Azije. V Evropi je bil prvič opažen pred 20 leti, ko je bil v Francijo zanesen kot slepi potnik v transportu. Zaradi potencialno velikih negativnih vplivov na okolje je od leta 2017 uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo EU. Za azijskega sršena veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja, so ta teden sporočili z Zavoda RS za varstvo narave.

V Evropi se največje populacije te živali nahajajo na Portugalskem, Nizozemskem, v Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in Italiji. Vrsta se je pojavila tudi na Češkem, Madžarskem in v Avstriji, kjer so bili ukrepi za hitro odstranitev za zdaj uspešni.

V Sloveniji azijskega sršena za zdaj še niso zasledili, obstaja pa velika verjetnost, da se bo zaradi hitrega širjenja kmalu pojavil tudi pri nas.

V primeru zgodnjega odkritja te invazivne tujerodne vrste pri nas mora ministrstvo za naravne vire in prostor o tem obvestiti Evropsko komisijo. V roku treh mesecev po priglasitvi odkritja mora država začeti izvajati ukrepe za trajno odstranitev te živali iz narave, so pojasnili na zavodu.

Zavod za varstvo narave ter ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z drugimi deležniki pripravljata načrt hitrega odzivanja na zgodnje odkritje azijskega sršena v Sloveniji, ki bo predstavljal protokol ukrepanja v primeru najdbe.

Na zavodu ob tem pozivajo državljane, da pomagajo pri spremljanju prisotnosti azijskega sršena v Sloveniji. Če posameznik opazi gnezdo ali primerek z značilnimi lastnostmi, naj zavod obvesti prek spletne ali mobilne aplikacije Invazivke.si ali prek elektronske pošte invazivke@zrsvn.si.

Poleg informacij o tem, kje, kdaj in koliko gnezd oziroma primerkov živali je bilo opaženih, na zavodu prosijo tudi za fotografije ali videoposnetke.

To sicer ni edini tujerodni sršen v Sloveniji. Leta 2019 so namreč prvič opazili orientalskega sršena, pri čemer ni jasno, ali je k nam prišel s spontanim širjenjem ali je bil zanesen kot slepi potnik pri transportu iz južnejših delov Evrope.

Na zavodu ob tem opozarjajo, da se tujerodnih sršenov ne sme zamenjati z domorodnim evropskim sršenom. Slednji je kljub temu, da prav tako pleni čebele, pomemben del slovenske narave. Predvsem je koristen v kmetijstvu, saj uravnava število žuželk, tudi škodljivcev.

Evropski sršen predstavlja edinega naravnega tekmeca azijskemu sršenu, zato na zavodu odsvetujejo nepremišljeni lov sršenov. Odsvetujejo nastavljanje neselektivnih pasti za lovljenje sršenov, saj se vanje prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke.

Kaj je azijski sršen?

Azijski sršen je invazivna tujerodna vrsta, ki predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, saj pleni medonosne čebele, medtem ko njegovi piki lahko povzročijo tudi zdravstvene težave pri ljudeh. Glava in oprsje živali sta črne barve, značilna je tudi oblika gnezda azijskega sršena. V Sloveniji ga še niso zasledili, a se žival hitro širi po Evropi.

Azijski sršen, z latinskim imenom Vespa velutina nigrithorax, izvira iz jugovzhodne Azije.

PREBERI ŠE

Bevk: Angleška trata je za opraševalce zelena puščava

Telo azijskega sršena v dolžino meri med dva do tri centimetre. Z razdalje je videti precej temno, saj sta glava in oprsje živali črna. Zadek je pretežno rjave barve, z ozkimi rumenimi obrobami členov in rumenem četrtem členu zadka, so v sporočilu za javnost pojasnili na zavodu za varstvo narave.

Noge azijskega sršena so večinoma rjave barve, le skrajni členi so rumeni. Sprednji del glave s čeljustmi je prav tako obarvan rumeno.

Azijski sršen lahko nova območja kolonizira tudi s spontanim širjenjem, letno lahko prepotuje do 200 kilometrov.

Prepoznavni znak sršenov so tudi gnezda, ki jih zgradijo spomladi in jih naseljujejo vse do pozne jeseni. Gnezda azijskega sršena so velike okrogle ali jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze.

V širino merijo do 60 centimetrov, v višino pa 80 centimetrov. Na strani imajo majhno vhodno odprtino. Gnezda azijskega sršena lahko štejejo več tisoč osebkov.

Azijski sršen se pojavlja v različnih naravnih habitatih, na kmetijskih površinah in v urbanih območjih. Najpogosteje ga je mogoče opaziti podnevi med aprilom in oktobrom, ob mraku preneha leteti.

Azijski sršen lahko največ škode za naravno okolje povzroči v povezavi s plenjenem medonosnih čebel in divjih opraševalcev. Kot opozarjajo na zavodu, s tem negativno vplivajo na domorodne vrste in ekosisteme, saj zmanjšujejo lokalne populacije žuželk, biotsko pestrost, predstavljajo tekmeca domorodnim vrstam in vplivajo na stopnjo opraševanja.

Veliko grožnjo predstavljajo predvsem kmetijstvu, zaradi zmanjšanja stopnje opraševanja rastlin, plenjenja čebeljih družin in hranjenja s sadjem.

V primeru pika lahko povzročijo tudi zdravstvene težave pri ljudeh, še posebej v primeru alergij na strup, ko lahko pride do anafilaktičnega šoka.

Vse pogosteje opažajo tudi orientalskega sršena

Azijski sršen sicer ni edini tujerodni sršen pri nas. Od leta 2019 so namreč na Primorskem trikrat opazili orientalskega sršena.

Telo slednjega je v celoti rjavordeče barve, rumena sta le sprednji del glave in tretji ter četrti člen zadka. Sprednji del glave je rumen, čeljusti pa rdečerjave. V dolžino meri 2,5 do 3,5 centimetra, torej je večji od azijskega sršena.

V Sloveniji ima azijski sršen edinega naravnega tekmeca v domorodnem evropskem sršenu. Ta je nekoliko večji, saj doseže dolžino od 3 do 3,5 centimetra.

Glava in oprsje evropskega sršena sta rdečerjava, zadek pa pretežno rumen, noge so v celoti rjave. Sprednji del glave s čeljustmi je rumene barve.

Ker je evropski sršen pomemben z vidika odpornosti ekosistemov proti azijskemu sršenu, na zavodu za varstvo narave odsvetujejo nepremišljeno lovljenje sršenov. V neselektivne pasti za lovljenje sršenov se tako prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke, opozarjajo.