Embalaže za sok z datumom roka uporabe iz 80. let prejšnjega stoletja, embalaže pijač z napisi v arabščini, stekleničke zdravil, prometna signalizacija, rabljene injekcije, nakupovalni vozički, avtomobilske pnevmatike ... Da o številnih plastičnih in mrežastih vrečkah, plastenkah in ostalih plastičnih in drugih odpadkih niti ne govorimo. Vse to so v čistilnih akcijah člani obalnega športno-naravovarstvenega društva Naredi nekaj za naravo (NNN) potegnili iz našega morja. 

Člani društva vsak dan med supanjem iz morja odstranjujejo odpadke. Njihov cilj pa je med drugim ozaveščati in opogumiti ljudi k spremembi življenjskega sloga in vsakodnevnih navad v smeri odgovornejšega, trajnostnejšega in bolj etičnega ravnanja z okoljem. Že drugo leto zapored pa so 4. junija med Koprom in Izolo organizirali tudi veliko naravovarstveno čistilno akcijo Skupaj za našo obalo, ki se ji je pridružilo več kot sto prostovoljcev, med njimi veliko otrok. Tudi letos so, tako kot lani, iz morja odstranili skoraj tono odpadkov. 

"V priobalnem pasu so to še vedno najpogosteje plastenke in pločevinke, kar je nekako klasičen opomnik, da radi preživljamo čas v naravi in ob morju, pozabimo pa na tisto dobro prakso, ki jo imamo v gorah – kar si prinesel, tudi sam odnesi. Ta kultura mora priti še malo nižje, na nič nadmorske višine. Nekaj je tudi ribolovne opreme, ki konča na obrežjih, pod morsko gladino. Najdemo pa vse, od kozarcev do avtomobilov, koles, motorjev, denarnic, prenosnikov in podobno," je v POPkastu pojasnil Miha Vivoda, ustanovitelj društva Naredi nekaj za naravo. 

Znanstveniki opozarjajo, da bo teža plastike v oceanih do leta 2050 presegla težo vseh rib, ki plavajo v njih. V lanskem letu je v svetovnem morju pristalo osupljivih 14 milijonov ton odpadkov, kar 85 odstotkov jih je tja prišlo s kopnega. Po nekaterih izračunih v Sredozemskem morju, katerega del je tudi Jadransko morje, vsako minuto konča takšna količina plastike, ki je primerljiva z več kot 30.000 plastenkami. O tem, kakšno je stanje Jadranskega morja, kako velik problem sta plastika in mikroplastika v morju ter kakšne so možne rešitve, smo se ob dnevu oceanov pogovarjali z Miho Vivoda in Niko Veger, blogerko in zagovornico trajnostnega načina življenja. Pogovoru lahko prisluhnete v 24ur Popkastu na platformah za podcaste, ali pa si ga ogledate tukaj:

Zaveza trajnosti za ohranitev morja in njegovega ekosistema

Ohranjanje narave in zmanjševanje našega vpliva na okolje še zdaleč nista zgolj v domeni okoljevarstvenikov in posameznikov oziroma ljubiteljev narave. Trajnostno poslovanje postaja vse bolj odločilen kriterij tudi v gospodarstvu, ki ves čas črpa prav iz narave. Zato vse več podjetij in blagovnih znamk skuša delovati tudi v tej smeri. 

Konkretno, na področju ohranjanja morja in njegovega ekosistema je med najbolj aktivnimi blagovnimi znamkami Rio Mare. Ta si prizadeva postaviti nove standarde na področju trajnosti in skrbi za morje in ribe v njem. Zato pogosto podpira trajnostne kampanje, kot je Skupaj za oceane, s svojo vizijo in zavezanostjo pa odločno stremi k trajnostnemu ribolovu. Tako že več kot 86,5 odstotka njihove tunine izvira iz trajnostnih virov, ki jih narekujejo smernice certifikata MSC ali FIP. Cilj pobude Skupaj za oceane pa je, da bo kar 100 odstotkov ribe pridobljene trajnostno do leta 2024.

Ohranjanje otoka Tetepare, zadnjega divjega otoka

V okviru kampanje Skupaj za oceane blagovna znamka Rio mare že vrsto let sodeluje z Svetovnim skladom za naravo (WWF). Skupaj iščeta rešitve za bolj trajnostni ribolov ter zaščito oceanov. Ena takšnih rešitev je tudi projekt ohranjanja otoka Tetepare, enega od 900 otokov Salomonskega otočja, ki velja za zadnji divji otok na svetu.

Ta divji, neokrnjen raj se nahaja znotraj Koralnega trikotnika. S podporo Rio Mare in WWF pa je postal del okoljevarstvenega projekta, s katerim želijo ustanoviti zaščiteno morsko območje, ki bo zagotovilo in ohranilo tamkajšnjo biotsko raznovrstnost. 

To je sicer tudi zelo pomembno območje za ribolov tune. Kar 53-odstotkov svetovne proizvodnje tunine se namreč napaja iz tega območja. V skladu s standardi MSC pa je to eden glavnih virov tunine tudi za Rio Mare.  

Pri ohranjanju morja pa igrajo pomembno vlogo tudi potrošniki, ki s svojimi odločitvami – na primer, da posegajo po izdelkih z oznakami MSC, ASC ali Ulovljeno na trnek – podpirajo prizadevanja za trajnostni ribolov. Le s skupnim delovanjem gospodarstva, okoljevarstvenih organizacij in posameznikov bomo lahko zagotovili čistejše in bolj zdravo morje in okolje. S tem pa tudi boljšo prihodnost za nove generacije. 

Sponzorirana objava