En narodni park, trije regijski in 47 krajinskih parkov, ki sodijo med širša zavarovana območja, ter en strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov, 1164 naravnih spomenikov ter 114 spomenikov oblikovane narave, ki sodijo med ožja zavarovana območja. Vse to so zavarovana območja v Sloveniji, v katerih lahko doživimo razkošje biotske raznovrstnosti naše geografsko zelo raznolike dežele. 

V letošnjem letu potekata tudi dva projekta ustanavljanja novih zavarovanih območij: Regijskega parka Pohorje ter Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne.

Regijski park Pohorje bo obsegal dele območij občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Območje leži na nadmorskih višinah nad 1200 metrov in zavzema 59,30 kvadratnih kilometrov površin. "Za površje masiva Pohorja, ki predstavlja bodoči regijski park, je značilna izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi. Specifičen in pester rastlinski in živalski svet pogojuje neprepustna silikatna podlaga, razgiban relief ter bogato omrežje površinskih voda," so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Ustanovitev Regijskega parka Pohorje je predvidena sredi leta 2022. 

Predlagani Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne pa leži v Ljubljanski kotlini, vzhodno od Radomelj. Območje parka obsega 416,43 hektarja oziroma dele območij Občine Domžale in Občine Lukovica. Gre za enega od zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda v Ljubljanski kotlini, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme. Krajinski park bodo predvidoma ustanovili v drugi polovici leta 2022.

Kaj so zavarovana območja?

Naravni parki, ki so v Zakonu o ohranjanju narave opredeljeni kot širša zavarovana območja, so narodni, regijski in krajinski parki. Za zavarovana območja jih je razglasila država, občina ali država in občina skupaj. 

Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Krajinski park Goričko, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Ljubljansko barje, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan, Krajinski park Radensko polje, Naravni rezervat Zelenci in Naravni rezervat Ormoške lagune je ustanovila država.

Posamezne občine pa upravljajo naslednje naravne parke: Notranjski regijski park, Krajinski park Lahinja, Krajinski park Logarska dolina, Krajinski park Pivka presihajoča jezera, Krajinski park Drava, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Krajinski park Debeli rtič, Krajinski park Središče ob Dravi in Krajinski park Zgornja Idrijca.

V zavarovanih območjih veljajo posebni varstveni režimi in prepovedi."Naj bo to žival, rastlina ali neživa narava, večino želimo ohraniti tam, kjer je (in situ). Zato varujemo njihove življenjske prostore, saj so ti ključni za njihovo preživetje tudi v prihodnosti," so pojasnili na MOP.

Vsa zavarovana območja so določena s predpisi o ohranjanju narave. Številna od njih pa imajo tudi mednarodni pomen, kot na primer Natura 2000, UNESCO, Ramsar.

"Vsa večja zavarovana območja in nekatera od manjših upravljajo državni ali občinski javni zavodi, koncesionarji ali režijski obrati. Njihova najpomembnejša naloga je, da z varstvenimi ukrepi varujejo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe, naravne vrednote in krajino. Urejajo tudi obisk in skrbijo za osveščanje javnosti. Nadzor nad tem, ali se upoštevajo predpisani režimi, opravljajo naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki," so pojasnili na MOP.

Večino denarja za upravljanje zavarovanih območij zagotovi država oziroma ministrstvo za okolje in prostor. Nekaj pa jih zagotovijo javne službe iz lastnih virov in projektov (2,3 milijona evrov iz kohezijskih skladov).