Najobsežnejša analiza doslej o stanju plazilcev po svetu, ki so jo objavili v znanstveni reviji Nature, prinaša zaskrbljujoče informacije. 21 odstotkom vrst plazilcev namreč grozi izumrtje. 52 raziskovalcev je analiziralo podatke z vsega sveta, ki jih je prispevalo več kot 900 znanstvenikov s šestih kontinentov v zadnjih 17 letih. 

Medtem ko je znano, da je ogroženih 1.829 od 10.196 vrst plazilec na svetu, statusa 1.489 ni bilo mogoče natančno določiti. Ob upoštevanju teh podatkov avtorji ocenjujejo, da je skupno ogroženih  približno 21 odstotkov plazilcev po svetu, piše Guardian. 

Čeprav mnogi plazilci živijo v sušnih okoljih, kot so puščave in grmičevje, se velika večina vrst pojavlja tudi v gozdovih, kjer jih ogrožajo številni človeški vplivi in posegi, kot sta sečnja in predelava zemljišč za kmetijstvo. Študija je tako tako pokazala, da 30 odstotkom plazilcev, ki živijo v gozdu, grozi izumrtje. Kraljeva kobra (Ophiophagus hannah), ki je na seznamu ’ranljivih’ vrst, predvsem zaradi izgube gozdnega habitata, upada v večjem delu svojega življenjskega prostora v Aziji. Tudi lov je eden od večjih groženj za plazilce, ta predvsem ogroža želve in krokodile, številni so namreč na robu izumrtja. Številne vrste pa, kot ugotavljajo raziskovalci, ogrožajo tudi invazivne rastline. 

Med njimi so denimo kuščarji in kače in takšna izguba živalskih vrst bi lahko imela katastrofalne posledice na ekosisteme po svetu, razkriva raziskava. "Če bi izginile vse od 1.829 vrst, bi izgubili 15,6 milijarde evolucijske zgodovine," je za The Guardian posvaril Neil Cox, soavtor raziskave iz Svetovne zveze za varstvo narave. "To je evolucija, ki je nikoli ne bi mogli povrniti. To bi pomenilo uničujoč udarec in veliko izgubo za planet," je dodal. Kot je pojasnil, bi izguba plazilcev lahko radikalno spremenila ekosisteme, kar bi lahko imelo negativne učinke na druge vrste. Bogata biodiverziteta pa pomeni zdravo okolje tudi za ljudi, je izpostavil.

Poleg zatiranja podgan, komarjev in drugih 'škodljivcev' imajo plazilci v ekosistemih še številne druge prednosti. Pomagajo razširjati semena, zlasti na otokih. Plazilci so omogočili tudi številne medicinske napredke. Tako je kačji strup na primer povzročil številna odkritja oziroma razvoj zdravil, tudi za zdravljenje hipertenzije.

Svetovne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib so v manj kot pol stoletja v povprečju upadle za dve tretjini, je, kot smo poročali, že razkrilo objavljeno Poročilo o stanju planeta 2020 WWF.  Globalni upad biodiverzitete je eden perečih problemov, ki skrbi znanstvenike in prispeva k naraščanju svetovne neenakosti, poglablja se razkorak med globalnim severom in jugom ter povečuje ranljivost skupnosti, ki jih bo izguba narave najbolj prizadela. Zato morajo vsi načrti  za preprečevanje izgube vsebovati temeljna socialna in ekonomska vprašanja, ki se z izgubo biodiverzitete le še poglabljajo. Preusmeriti se moramo k pravični in trajnostni pridelavi in gospodarstvu, pravičnemu delu, zmanjšanju smeti, enakemu pristopu do naravnih virov in celostnemu pristopu k obnovi in ohranjanju narave. Skupno izvajanje teh ukrepov bo svetu omogočilo hitrejše ublažitve pritiskov na habitate prostoživečih živali. Nasprotno, če bo svet deloval običajno 'business as usual', se bo stopnja izgube biotske raznovrstnosti od leta 1970 le še nadaljevala, opozarjajo v WWF.