Med izumrlimi vrstami ptic sta denimo znameniti dodo z Mauritiusa in velika njorka iz severnega Atlantika. Kot so ugotovili v raziskavi, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Communications, je od poznega pleistocena izumrlo 640 znanih vrst in 790 neznanih vrst ptic. Po naravni poti naj bi izumrlo le okoli 50 vrst ptic ptic. V študiji ugotavljajo, da je denimo v 14. stoletju izumrlo kar 570 vrst ptic. To naj bi bila posledica naselitve ljudi na otoke, kot so Havaji in Cookovi otoki, in njihovih posegov v habitate živali, ki so se za vedno spremenili.  

Kot poroča Euronews, to pomeni, da je v moderni zgodovini zaradi človeških vplivov izgubljena ena od devetih vrst ptic oziroma 12 odstotkov vrst. Kot je za medij pojasnil vodja raziskave dr. Rob Cooke iz Centra za ekologijo in hidrologijo Združenega kraljestva, so ljudje prispevali k zmanjšanju populacij ptic predvsem z uničevanjem habitatov. K temu je v zadnjem stoletju prispevalo še intenzivno kmetovanje in onesnaževanje okolja in podnebne spremembe, ki jih prav tako poganja človek. Kot svarijo v študiji, ima izguba vrst ptic velikanske posledice in še poglablja globalno krizo biotske pestrosti. Kot je prepričan soavtor študije  dr. Soren Faurby z Univerze v Göteborgu, svet s tem ni izgubil le fascinantnih ptic, ampak tudi njihove raznolike ekološke vloge, ki predstavljajo nekatere ključne funkcije, kot sta širjenje semen in opraševanje. To pa bo imelo številne škodljive učinke tudi v prihodnosti, med njimi je izguba številnih rastlin in živali, katerih preživetje je bilo odvisno od teh vlog, je pojasnil. 

Katere pa so bile najštevilčnejše Ptice okoli nas v Sloveniji leta 2023?

Za dobrobit ptic v Sloveniji skrbi društvo za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS). Tudi leta 2023 so v akciji Ptice okoli nas v  društvu DOPPS s pomočjo prostovoljcev že tradicionalno prešteli ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. Našteli so jih 15.248, pripadale pa so 72 vrstam. Kot so sporočili, so bile med najštevilčnejšimi pticami namreč prav tiste vrste, katere pogosto označimo kar z izrazom mestne ali urbane ptice: "Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Našteli smo jih kar 2442. Na drugem mestu se je zadržala siva vrana, katerih smo našteli 1634 osebkov, na tretjem mestu pa velika sinica s 1572 opazovanimi osebki. Trojica na vrhu je tako v primerjavi z letom 2022 ostala nespremenjena. Vse tri vrste so po številu opazovanih ptic predstavljale kar 37 % vseh opazovanih ptic." Trem najštevilčnejšim so sledili poljski vrabec, domači golob, ščinkavec, plavček, kos, lišček in sraka, naštevajo. Akcija Ptice okoli nas je v letu 2023 združila 1484 opazovalcev, največ doslej, so sporočili.

Kako sodelujete pri popisu? 

Naslednja akcija Ptice okoli nas bo potekala v tednu od ponedeljka, 22. januarja do nedelje, 28. januarja 2024, so najavili v DOPPS.  Kdo lahko sodeluje? Sodelujete lahko prav vsi, tudi če menite, da niste dobri poznavalci ptic. Ptice lahko beležite v mestu ali na vasi, okoli doma, službe, šole ali vrtca. Pomembno je, da vsi sodelujoči opazujemo na enak način, samo pol ure, ter da vsak opazovalec oz. skupina, ki opazuje, izpolni svoj obrazec, poudarjajo na društvu DOPPS. 

Enkrat v tem tednu si izberite pol ure in si v tem času zabeležite vse ptice, ki jih opazite. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic), svetujejo na DOPPS.  Svoja opazovanja sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete, na spletni strani DOPPS. 

Zakaj je sodelovanje pri akciji pomembno? "Več ko nas bo vsako zimo sporočalo svoja opazovanja, natančnejšo sliko o stanju naših ptic bomo dobili. Tako bomo lahko primerjali podatke o številu ptic med različnimi leti in iz tega sklepali, ali njihovo število v naseljih upada ali narašča. Spremembe v številu ptic pa posredno govorijo tudi o kvaliteti našega okolja," pozivajo v društvu.