Kot razkriva novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA), je samo tretjina površinskih vodnih teles v Evropi zdrava. Evropske reke, jezera in obalne vode in ekosistemi so močno prizadeti zaradi kemikalij, opozarjajo. Onesnaženje, degradacija habitatov, vplivi podnebnih sprememb in prekomerna uporaba sladkovodnih virov predstavljajo pritisk na evropska jezera, reke, obalne vode in podzemne vode kot še nikoli doslej, opozarjajo znanstveniki. Tveganja zaradi podnebnih sprememb, onesnaženja in izgube biotske raznovrstnosti vplivajo na kakovost  in razpoložljivost vode, kar posledično vpliva na uporabo vode. 

Glede na najnovejšo oceno zdravja evropskih vodnih teles, ki jo je pred kratkim objavila Evropska agencija za okolje (EEA), Evropa ni na pravi poti, da bi izpolnila svoje cilje za izboljšanje zdravja voda v skladu s pravili EU. Boljše upravljanje z vodo je ključno za izboljšanje odpornosti, za zmanjšanje pritiskov na vodo in da zagotovimo, da bodo imeli evropski državljani, narava in industrija danes in v prihodnosti na voljo dovolj kakovostne vode, v EEA poudarjajo ob tej priložnosti. 

Le 37 odstotkov površinskih vodnih teles v Evropi dosega oceno dobrega ali zelo dobrega ekološkega stanja. Gre za kriterij zdravja vodnega ekosistema v skladu z  direktivo EU o vodah. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da je le 29 odstotkov evropskih voda v obdobju 2015–2021 doseglo dobro kemijsko stanje, poudarja EEA. 

Za počasen napredek v izboljšavi kakovosti voda so sicer v veliki meri kriva tudi onesnaževala z dolgim rokom trajanja, kot je živo srebro. Brez takšnih onesnaževal bi namreč 80 odstotkov površinskih voda doseglo dobro stanje, ugotavljajo.  Državam članicam pa se je uspelo izogniti nadaljnjemu poslabšanju z bojem proti nekaterim kemičnim onesnaženjem, kar je izboljšalo obete za nekatere vrste, vključno s školjkami in raki. Zaloge podzemne vode, ki zagotavljajo dve tretjini pitne vode v Evropi, so v nekoliko boljšem stanju, saj je trenutno 77 odstotkov teh voda v dobrem kemijskem stanju.

Poročilo Evropske agencije za okolje tako kaže, da so evropske vode in vodni ekosistemi kljub določenemu napredku še vedno močno prizadeti zaradi vsebnosti ostankov kemikalij, čemur botruje predvsem onesnaženost zraka zaradi proizvodnje energije iz premoga in razpršeno onesnaženje s hranili in pesticidi iz kmetijstva, pojasnjujejo.  

Kmetijstvo je namreč, kot izpostavljajo pri EEA, največji onesnaževalec, ki vpliva tako na površinske kot podzemne vode. Kmetijstvo je prav tako daleč največji porabnik vode v Evropi in brez sprememb kmetijskih praks se bo povpraševanje po namakalnem kmetijstvo zaradi podnebnih sprememb verjetno le še povečalo, opozarjajo.

"Sladkovodni ekosistemi po vsem svetu se soočajo z akutno krizo biotske raznovrstnosti.  V Evropi je upad selitvenih sladkovodnih rib, kot so jegulje in lososi,  med najstrmejšimi na planetu. Kljub dolgi zgodovini pobud za zaščito evropskih voda, upadanja sladkovodne biotske raznovrstnosti še nismo uspeli rešiti. Zato populacije dvoživk, sladkovodnih rib in ptic, ki so odvisne od vode, po Evropi še vedno upadajo," poudarjajo v poročilu EEA. 

Kot so zapisali v poročilu, so od leta 2010 države članice dosegle določeno izboljšanje biološke kakovosti in zmanjševale nekatera kemična onesnaževala v vodah. A številke se od leta 2015 skoraj niso spremenile. Kot poziva EEA, je zmanjšanje porabe vode in izboljšanje učinkovitosti ključnega pomena za reševanje pomanjkanja vode v kmetijstvu, industriji in doma. Določitev ciljev, osredotočenih na varčevanje z vodo ali zmanjšanje povpraševanja, bi lahko pomagala spodbuditi ukrepanje, pravijo na EEA. Poročilo namiguje tudi na to, da bi zvišanje cene vode lahko spodbudilo bolj premišljeno rabo vode, hkrati pa financiralo naložbe v izboljšave sistema. Kot pozivajo v EEA, moramo podvojiti svoja prizadevanja za ponovno vzpostavitev zdravja naših dragocenih rek, jezer, obalnih voda in drugih vodnih teles ter zagotoviti, da bo ta ključni vir odporen in varen za prihodnje generacije.