Raziskava objavljena v reviji Science Advances ugotavlja, da so starejši ljudje, ki so bili izpostavljeni daljšim obdobjem ekstremne vročine, kazali znake hitrejšega biološkega staranja, poroča Euronews. Raziskovalci z Univerze Južne Kalifornije so preučili podatke več kot 3600 ljudi, starih 56 let in več iz celotne ZDA, in primerjali njihove biološke markerje s temperaturnimi vzorci v njihovih lokalnih okoljih. Kot so ugotovili, so tisti, ki živijo na območjih s pogostimi dnevi, ko temperatura preseže 32 stopinj Celzija,  imeli višjo biološko starost, včasih tudi za več kot eno leto. 

Za razliko od kronološke starosti, ki šteje leta od rojstva, biološka starost odraža obrabo telesa na celični in molekularni ravni. Višja biološka starost od kronološke je povezana s povečanim tveganjem za bolezni in prezgodnjo smrtjo.

Za potrebe raziskave so raziskovalci analizirali vzorce krvi, zbrane v šestletnem obdobju od leta 2010 do 2016. V raziskavi so sodelovali tudi udeleženci iz vročih regij, kot je Arizona. Znanstveniki so nato izmerili njihovo starost z uporabo epigenetskih ur – orodij, ki spremljajo spremembe v DNK skozi čas – in primerjali rezultate z lokalnimi podatki o toplotnem indeksu, ki upošteva tako temperaturo kot vlažnost.

Rezultati so pokazali, da imajo tisti v toplejšem podnebju hitrejše epigenetske ure, tudi po tem, ko so upoštevali dejavnike življenjskega sloga, kot je denimo kajenje. 

Kako vročina vpliva na naše zdravje? 

Peter Van Den Hazel je nizozemski zdravnik, ki se je specializiral za vpliv okolja na zdravje in se že več kot 30 let ukvarja z okoljskimi in zdravstvenimi vprašanji, v zadnjem desetletju pa tudi s podnebnimi spremembami. Z njim smo se pogovarjali o vplivu podnebnih sprememb na zdravje ljudi in planeta. Pojasnil je tudi, kako na zdravje ljudi vplivajo vedno intenzivnejši vročinski valovi. Kot poudarja, je v času vročinskih valov veliko ljudi hospitaliziranih zaradi težav s srcem in pljuči. "To je posledica večje onesnaženosti zraka zaradi vročine, pa tudi zaradi samih visokih temperatur. Zlasti mlajši otroci in starejši ljudje so bolj ranljivi za povišane temperature. Starejši ljudje namreč običajno tudi pijejo manj tekočine kot mlajši. To predstavlja težavo, še posebej, če imajo tudi zdravila, ki jih še dodatno dehidrirajo. Potem imajo dvojno težavo. Zato je med vročinskimi valovi vedno največi delež starejših ljudi, ki umrejo," pojasnjuje. 

Vedno intenzivnejši vročinski valovi 

Kot smo že pisali, se vročinski valovi v Sloveniji spreminjajo v vseh svojih karakteristikah, saj postajajo intenzivnejši, daljši in pogostejši. Njihov vpliv je lahko zelo obremenilen za ljudi, pa tudi živali in rastline, je za naš portal opozorila Tjaša Pogačar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot je pojasnila Pogačarjeva, se poleti temperatura praktično povsod po Sloveniji dviga za 0,4 stopinje Celzija na desetletje (podatki za obdobje 1951–2020), kar je nekoliko več kot v ostalih letnih časih.

Število vročih dni  v Sloveniji narašča nekje za dva do pet dni na desetletje, najvišje število vročih dni je bilo leta 2022 v Biljah, kar 86. To pomeni praktično celotno poletje. Na globalni ravni slika ni nič bolj optimistična, temperature se dvigujejo in svet se kuha v kripljih neznosnih vročinskih valov. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene.