Poročali smo o tem, da so na Antarktiki zabeležili rekordne temperature. Raziskovalna postaja Dumont d'Urville je izmerila za marec rekordno temperaturo 4,9 stopinje Celzija, medtem ko so običajno številke v tem času pod ničlo. Raziskovalna baza Concordia na vzhodu Antarktike na 3000 metrih nadmorske višine je prejšnji petek izmerila rekordnih -11,5 stopinje Celzija. Ameriški nacionalni center za podatke o snegu in ledu je februarja sporočil, da je površina morskega ledu na Antarktiki februarja prvič po letu 1979 padla pod dva milijona kvadratnih kilometrov. 

Sateliti pa so v tem času zabeležili, da se je v nekaj dneh, okoli 15. marca, popolnoma sesedla ledena polica na Antarktiki Conger, ki je po površini velika kot Rim. Merila je približno 1200 kvadratnih kilometrov, so sporočili Nasini znanstveniki, poroča Guardian. Znanstveniki sicer še preučujejo, ali je propad ledene police Conger povezano s temi nenavadno visokimi temperaturami. 

Dr. Catherine Colello Walker, znanstvenca pri Nasi, opozarja, da čeprav je bila ledena polica relativno majhna, je to eden največjih kolapsov na Antarktiki od časa, ko je razpadla ledena polica Larsen B:  "Ta dogodek sicer ne bo imel večjega takojšnjega učinka, a je opozorilo pred tem, kaj prihaja,"  pravi Walkerjeva. Polica se je sicer počasi krčila že približno 20 let. Do 4. marca letos pa je naenkrat izgubila več kot polovico površine v primerjavi z izmerjeno površino januarja.  

Satelitski podatki misije Copernicus Sentinel-1 so pokazali, da se je premikanje ledene police začelo med 5. in 7. marcem letos. Peter Neff, glaciolog na Univerzi v Minnesoti, poudarja, da tega niso pričakovali in da je kolaps ledene police na območju vzhodne Antarktike presenečenje tudi za znanstvenike, saj je ta del Antarktike doslej veljal za 'nepremično ledeno kocko', ki je izredno stabilna. 

Kot je za AP pojasnila Walkerjeva, se je ledena polica po malem krčila od leta 2000, leta 2020 pa se je začela obsežneje lomiti. "Sam propad ledene police pa je morda povzročilo taljenje površine, kar pa je posledica izjemno toplih temperatur, ki so bile nedavno zabeležene v tej regiji. Za povezavo tega kolapsa ledene police z nedavnimi rekordnimi temperaturami v regiji je potrebnih več dokazov," poudarjajo znanstveniki. 

Profesor Matt King  je za Guardian poudaril, "da ta samostojen dogodek k sreči ne bo imel večjega vpliva na zvišanje morske gladine, a zaskrbljujoče je, da bomo v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb pogosteje priča takšnim lomljenjem in propadanjem ledenih polic, ki pa bodo veliko večje kot ta. Hitrost razpada te ledene police nas opominja, kako hitro se lahko stvari spremenijo. Emisije, ki jih povzroča industrija, bodo vplivale na Antarktiko. Antarktika pa nam bo to vrnila s poplavljanjem obal in to se lahko zgodi hitreje, kot si mislimo."

Kot smo večkrat poročali, je taljenje ledenikov pereč globalni okoljski problem, in kot je povedal Miha Pavšek z  Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, je trenutno najbolj skrb vzbujajoče taljenje ledenikov na polarnih območjih na obeh poloblah, arktični in antarktični: ''Tu gre za ogromne razsežnosti. Izginotje antarktičnega ledenika Thwaites, katerega površina meri več kot deset Slovenij in ki je kar stokrat večji od ledene police Larsen B, katere spektakularno razpadanje smo prav tam pred leti spremljali s 'satelitskimi' očmi, bi povzročilo več kot polmetrski dvig gladine svetovih morij. Taljenje permafrosta sprošča tudi metan, razmeroma kratkoživ,  a zelo reaktiven plin, ki je tudi pod oceanskim dnom.''