Na kakovost in pridelek hmelja, ki je poglavitna sestavina v večini piva, ki ga spijemo v Evropi, negativno vpliva globalno segrevanje, ugotavlja nova študija, o kateri poroča Guardian.  Hmelj je nepogrešljiva 'začimba' za to priljubljeno alkoholno pijačo, ki poskrbi za značilno grenkobo. Kot opozarjajo znanstveniki, bi lahko bila posledica podnebnih sprememb tudi dražje pivo v prihodnosti, pridelovalci pa bodo morali čim hitreje prilagoditi svoje metode pridobivanja in varjenja piva. 

"Ljubitelji piva bodo podnebne spremembe zagotovo občutili na svoji koži, pa naj bo to višja cena ali slabša kakovost. Temu se glede na naše podatke ne da več izogniti," je za Guardian povedal Miroslav Trnka, češki znanstvenik, ki je sodeloval pri raziskavi,  objavljeni v znanstveni reviji Nature Communications. 

Kako lahko spremenjeni vremenski pogoji vplivajo na vaš vrček piva? 

Kot predvidevajo raziskovalci, bo namreč pridelek hmelja na evropskih tleh do leta 2050 padel kar od štirih do 18 odstotkov, če se pridelovalci že danes ne prilagodijo na bolj vroče in suho podnebje. Količina alfa kislin v hmelju, ki pivu dajejo značilen okus in vonj, pa bi lahko padla od 20 do 30 odstotkov. 

Hmelj je precej zahtevna rastlina. Zaradi podnebne krize so zato obeti za njeno prihodnost nič kaj optimistični. Raziskave kažejo, da vse pogostejše suše, škodljivci in bolezni, ki so posledica globalnega segrevanja, znižujejo donos in kakovost pridelka in pivovarski industriji povzročajo vedno hujši glavobol.

Pivo pa je običajno torej začinjeno z aromatičnim hmeljem, ki raste večinoma na srednjih zemljepisnih širinah, a je zelo občutljiv na spremembe svetlobe, toplote in vode. V zadnjih letih se je povpraševanje po visokokakovostnem hmelju zaradi razmaha 'craft' piva z močnejšimi okusi povečalo, a vedno bolj muhasto vreme ogroža proizvodnjo piva v prihodnosti. 

Rastlina z grenkimi 'cvetovi', ki se uporabljajo pri proizvodnji piva, je, kot smo že poročali, znana kot precej zahtevna rastlina, ki uspeva ob dolgih poletnih dnevih in milih temperaturah. In države 'piva', kjer so doslej vladale primerne temperature za gojenje hmelja, zaradi podnebne krize postajajo vedno bolj vroče.

Raziskovalci so primerjali povprečni letni pridelek hmelja v obdobjih 1971–1994 in 1995–2018 v Evropi in ugotovili "znatno zmanjšanje proizvodnje" za 0,13–0,27 tone na hektar. Celje je imelo največji padec povprečnega letnega pridelka hmelja, in sicer kar za 19,4 odstotka. V Nemčiji, drugi največji proizvajalki hmelja na svetu, je povprečni pridelek hmelja padel za 19,1 odstotka v Spaltu, 13,7 odstotka v Hallertauu in 9,5 odstotka v Tettnangu. Količina alfa kislin, ki hmelju dajejo značilno aromo, pa je padla v vseh preučevanih regijah. 

Treba se bo prilagoditi 

Ker temperature ponekod naraščajo, količina padavin pa se zmanjšuje, so nekateri hmeljarji preselili gojišča hmelja višje, spet drugi, ki jim težave povzroča suša, so jih prestavili v doline z več vode. Andreas Auernhammer, pridelovalec hmelja iz Spalta v Nemčiji, za Guardian pripoveduje, da se skupna količina padavin na njegovih poljih v resnici ni veliko spremenila, a da dež zdaj ne pada ob pravem času. Zato je zgradil namakalni sistem za napajanje hmelja v kritičnih obdobjih: "Imeli bi velike težave, če zaradi suše ne bi mogli zalivati hmelja."

Raziskovalci so modelirali učinek prihodnjega segrevanja na pridelek. Ugotovili so, da se bo do leta 2050 pridelek hmelja zmanjšal za 4,1–18,4 odstotka v primerjavi s povprečjem v letih 1989–2018, če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi za prilagajanje. Predvideni upad bo predvsem posledica toplejšega vremena ter pogostejših in hujših suš, razlaga Trnka. Kot je še poudaril, se bodo morali pridelovalci hmelja zelo potruditi, da bodo dosegli enako kakovost piva kot danes, kar bo verjetno pomenilo veliko večja vlaganja, da bi obdržali sedanjo raven pridelka.