Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Climate Change ugotavlja, da je več kot polovica mestnih dreves že danes v nevarnosti in da se bo njihova ogroženost v naslednjih 25 letih le še povečevala. Drevesa izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti 20–50 odstotkov energije za ogrevanje, strateško umeščanje dreves v urbani prostor pa lahko shladi mestni zrak tudi do osem stopinj Celzija in posledično zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 odstotkov. Drevesa tudi delujejo kot 'zračni filter', ki odstranjuje škodljiva onesnažila in delce iz zraka, zmanjšujejo onesnaženje s hrupom in ščitijo naše domove pred bližnjimi cestami in industrijskimi območji, smo že poročali. 

Raziskovalci Univerze v Sydneyu so v novem poročilu preučili več kot 3.100 drevesnih vrst v več kot 160 mestih in 78 državah po svetu in se ukvarjali z vprašanjem, kakšne možnosti imajo drevesne vrste za prilagoditve na podnebne spremembe v naslednjih 30–50 letih. Ugotovitve kažejo, da je za skoraj tretjino oz. kar 1000 vrst dreves v prihodnosti obstoj ogrožen. Med njimi so tudi vrste hrastov, javorjev, topolov, brestov, kostanjev, poroča The Independent. 

"Do leta 2050 bo v vsakem mestu ogroženih povprečno 65 odstotkov vrst, ki zdaj uspevajo tam," je pojasnil vodja raziskave dr. Manuel Esperon-Rodriguez. Kot dodaja, je presenetljiva ugotovitev, da se približno polovica drevesnih vrst v vseh analiziranih mestih že sooča s podnebnimi spremembami, ki jih ogrožajo.

Prvo poročilo o svetovnem stanju dreves lani je prav tako prineslo zaskrbljujoče ugotovitve. Znanstveniki in raziskovalci pod okriljem Svetovne organizacije botaničnih vrtov Botanic Gardens Conservation International so preučili status skoraj 60.000 drevesnih vrst in odkrili, da je kar tretjina drevesnih vrst na svetu, to je 17.500 vrst, na robu izumrtja. 142 vrst pa je doslej že izumrlo. Poročilo bo pripomoglo k okrepitvi naporov za ohranitev ogroženih drevesnih vrst na svetu, so prepričani botaniki. Kot izpostavljajo, to pomeni, da je v svetovnem merilu dvakrat več ogroženih drevesnih vrst kot sesalcev, ptic in dvoživk skupaj. Več kot 440 drevesnih vrst je tik pred izumrtjem, je razkrilo poročilo, kar pomeni, da je v naravi še manj kot 50 primerkov te vrste. Kot pojasnjujejo, so ogrožene vrste dreves posejane po vsem svetu. 

Ljubljana – zelena prestolnica 

Kako pa je v naši prestolnici? Na Mestni občini Ljubljana so že večkrat zagotovili, da je ozelenitev prestolnice visoko na njihovi listi prioritet. Kot poudarjajo, je kar tri četrtine površine MOL zelene (gozdovi, polja, travniki, parki, vodne površine), od tega se gozd razprostira kar na 46 % površine MOL. V Ljubljani je 560 m zelenih površin na prebivalca oz. 542 m javnih zelenih površin na prebivalca.

Odprli so 100 ha novih parkov in drugih zelenih površin. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah vsako leto zasadijo 300–600 drevorednih dreves. Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin. Skrbijo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih: "Degradirane, prezrte in neizkoriščene dele mesta spreminjamo v nove zelene površine, s čimer prav tako prispevamo k blaženju podnebnih sprememb in kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane; sem spadajo parki, vrtički, igrišča, urbani sadovnjaki ipd."